Jurij Oražem, ki ima servis gospodinjskih aparatov v Črnučah in svoj poklic opravlja že 40 let, pravi, da med gospodinjskimi aparati popravljajo vse od A do Ž. Mešalnike, likalnike, sesekljalnike, ne pa sušilnikov za lase. Ljudje jih niti ne prinesejo, saj jih lahko kupijo že za nekaj več kot deset evrov, poleg tega pa so lasersko zvarjeni in jih ni mogoče odpreti. Tudi pri drugih nizkocenovnih aparatih, še razloži serviser, se ljudje prav tako ne odločajo za popravilo. »Večina ljudi se predvsem pri manjših aparatih raje odloči za nov nakup, vendar pa je vprašanje, kako in koliko časa nizkocenovni aparati delujejo,« poudarja serviser. Kot pričajo podatki, prodaja električne in elektronske opreme v našem času vztrajno narašča, s tem pa tudi količina e-odpadkov. Okoliščine na trgu in navade uporabnikov, ki jih na podlagi svojih delovnih izkušenj zaznava, Jurij Oražem ponazori z naslednjimi besedami: »Leta 1980 je bilo treba za en stroj dati tri plače, danes pa za eno plačo dobiš tri stroje. Zato so nekdaj več popravljali kot danes.« Pri čemer glede pomena popravil aparatov zaradi skrbi za okolje ljudje še niso zelo ozaveščeni, tudi pojasni serviser. Ob tem doda, da nekoč ni bilo nizkocenovnih aparatov, temveč so stroje delali za vedno. »Novejše je, slabše je,« podčrta. Pri čemer pa k veliki potrošnji v sodobnosti prispeva tudi gostost novitet – lepši, drugačni stroji z več funkcijami, ki uporabnike vabijo k nakupu.
Najprej k serviserju,
šele nato v trgovino
A v prid servisiranju pred nakupom novega aparata, poudarjajo v družbi Zeos, ki deluje na področju ravnanja z e-odpadki, je več razlogov. Popravilo je lahko cenovno ugodnejše od nakupa, kar še posebej velja za manjše in specifične težave. Poleg tega je popravilo prijaznejše za okolje, saj prispeva k zmanjševanju odpadkov in negativnih vplivov na okolje, povezanih s proizvodnjo novega aparata, včasih pa je starejši aparat tudi zanesljivejši in ima več funkcionalnosti, ki jih novejše različice nimajo. Zato v težnji po zmanjševanju e-odpadkov v družbi Zeos v okviru projekta Life Spodbujamo e-krožno izvajajo akcije, ki spodbujajo k servisiranju. V teh potrošnike pozivajo, da preden odvržejo star pokvarjen aparat, pri lokalnem serviserju preverijo, ali ga je mogoče popraviti in tako podaljšati njegovo življenjsko dobo. Tako se uporabnik lahko recimo s pokvarjenim likalnikom, ki ima za sabo že nekaj let, oglasi na servisu gospodinjskih aparatov, kjer naredijo diagnostiko in glede na ugotovljeno povedo, koliko bo stalo popravilo, na podlagi česar se nato odloči za nadaljnje korake. Po izkušnjah, ki smo jih kot uporabniki preverili, je diagnostika lahko zelo hitra, kar na mestu samem, in če je denimo treba zamenjati kabel ali termično varovalko, popravilo stane manj kot nakup novega likalnika višjega cenovnega razreda.
V družbi Zeos poleg tega, da v svojih akcijah nagovarjajo uporabnike, da naj se odločajo za servisiranje, poudarjajo tudi pomen krepitve mreže serviserjev, ki je pomembna za odgovarjanje na povpraševanje. S tem ciljem so pred enim letom oddali pobudo za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije serviser električnih aparatov na Centru RS za poklicno izobraževanje, ki »v tem trenutku še ne obstaja, a smo na dobri poti, da to spremenimo«.
Serviser – »ta boljše delo«
Za svoje delo serviser Jurij Oražem pravi, da »je ta boljše. Raznoliko, dinamično in na terenu marsikaj vidiš.« A kot sam opaža, je serviserjev vedno manj, povpraševanja pa veliko. Pri čemer moraš za to delo usvojiti veliko znanja. »Ker je v aparatih veliko elektronike in elektronskih sklopov, moraš to obvladati, poleg tega moraš biti finomehanik, kovinar, mizar, vodovodar … Vse to moraš znati in to znanje je zahtevno.« Vir znanja pa so poskusi in napake, učenje na terenu, medsebojna izmenjava med serviserji in tehnična dokumentacija ter stik s tovarno, ki ga imajo le nekateri. Na vprašanje, malo za šalo, malo zares, ali je vir informacij zanje tudi youtube, pa sogovornik spregovori o »youtube mojstrih«, ki štirikrat pridejo po enak rezervni del, na koncu pa stroj pripeljejo k serviserju.
