V zadnjem času je bilo kar nekaj poslovalnic Lekarne Ljubljana začasno zaprtih. Na spletni strani javnega zavoda smo obvestilo o začasnem zaprtju zasledili pri štirih lekarnah. Med njimi so lekarne Bežigrad, Mirje, Levstik in Tehnološki park. Nekaterim se močno okrnil delovni čas, lekarna WTC je recimo odprta le še do 14. ure. Z ljubljanske občine so sporočili, da so nekatere poslovalnice začasno zaprte zaradi pomanjkanja kadra in bolniških odsotnosti. »Danes se vsi izvajalci lekarniške dejavnosti v Sloveniji srečujejo z velikim pomanjkanjem magistrov farmacije –v Lekarni Ljubljana bi jih trenutno potrebovali 15,« so sporočili z občine. Mladi farmacevti se namreč odločajo za zaposlitev izven lekarniške dejavnosti, za delovna mesta v farmacevtski industriji in zastopništvu. Za privabljanje kadra na občini razpisujejo štipendije, dali pa so tudi pobudo na občinski stanovanjski sklad, da bi farmacevti imeli boljšo možnost za pridobitev občinskega stanovanja.
Na območju glavnega mesta ima Lekarna Ljubljana 30 enot, še 14 pa je zasebnih lekarn. Leta 2019 je mestni svet sprejel sklep o mreži javne lekarniške dejavnosti, v kateri so do leta 2030 načrtovali 60 javnih in zasebnih lekarn na območju glavnega mesta. Pri tem so pojasnili, da bi 60 lekarn po njihovih izračunih omogočilo »optimalno dostopnost« glede na število prebivalcev. Lekarna Ljubljana je od sprejema sklepa pred petimi leti odprla dve novi poslovalnici, in sicer na Vilharjevi in v nakupovalnem centru Vič. Na občini so opozorili, da je v obeh primerih izdaja soglasja ministrstva za zdravje trajala »izjemno« dolgo. Trenutno sicer potekajo gradbeno-obrtniška dela za novo lekarno Polje IV.
Državna kriza
Po podatkih Lekarniške zveze Slovenije (LZS) na ravni države primanjkuje 300 magistrov farmacije. Tudi v Lekarnah Maribor se soočajo s kadrovskimi izzivi, so pa poudarili, da imajo kljub kadrovski stiski vseh 21 poslovalnic odprtih v skladu z rednimi odpiralnimi časi. Tudi v Obalnih lekarnah Koper se soočajo s podobnimi težavami kot v Ljubljani in Mariboru. »Trenutno še ohranjamo kadrovski minimum in lekarniških enot ne zapiramo, je pa skorajda nemogoče privabiti nove zaposlene v lekarniško dejavnost,« je povedala direktorica Obalnih lekarn Katja Gombač Aver. Vsi sogovorniki so kot ključni problem izpostavili nekonkurenčnost javnega sektorja pri privabljanju novega kadra in neugodne pogoje dela. Delo je namreč izmensko, dežurstva pa so tudi ponoči in ob praznikih. Tudi v zasebnih lekarnah se soočajo s pomanjkanjem kadra.
Suzana Levanič, direktorica zasebne Lekarne Zupančičeva jama, je sporočila, da se tudi oni soočajo z enakimi težavami kot javni zavodi. Čeprav so zasebniki lahko bolj fleksibilni pri plačilu, je njihovo poslovanje še vedno odvisno od državnega financiranja, zato prav tako ne morejo tekmovati s farmacevtsko industrijo. »Kader odhaja v stimulativna delovna okolja, česar jim lekarne kot javne službe, javni delavci ne moremo dajati, saj smo vezani na financiranje države. ZZZS postavlja pogoje plačil za naše delo, ki je osnovano na zastarelem sistemu financiranja. Na tak način ne moremo konkurirati za delovna mesta v farmacevtski industriji, ki ji gre zelo dobro. Se pa ne zavedamo, da je prav od prodaje in izdaje ter svetovanja v lekarni odvisna uspešnost farmacevtske industrije,« je pojasnila direktorica Levanič.
Čakajo na državo
Tudi Darja Potočnik Benčič, predsednica LZS, je opozorila, da država dela lekarnarjev na splošno ne vrednoti ustrezno. Zaposleni v javnih zavodovih čakajo na zaključek pogajanj o novem plačilnem sistemu. Poleg lekarnarjev, ki delajo neposredno s strankami, je težava tudi pri kategorizaciji in vrednotenju dela bolj specializiranih opravil. Na področju zakonodaje si želijo, da bi ministrstvo s podzakonskimi akti in sprejetjem pravilnika omogočilo financiranje specializacij farmacevtov.
V dejavnosti je velika potreba po specialistih klinične farmacije, oblikovanja zdravil, preizkušanja zdravil in radiofarmacije. Farmacevti, ki opravljajo zahtevnejše naloge, niso primerno uvrščeni v plačne razrede, saj za to še čakajo na primerno pravno podlago. »V lekarniški dejavnosti pogoji dela, odgovornost in obseg dela zahtevajo ustreznejše vrednotenje. S sprejetjem strokovnih standardov in kadrovskih normativov bi dosegli razbremenitev sedaj občutno preobremenjenih sodelavcev. Lekarne skrbijo za nemoteno preskrbo z zdravili, strokovni delavci pa so dostopni vse ure v dnevu,« je zaključila predsednica LZS.
