Velenjski župan Peter Dermol je za danes sklical izredno sejo mestnega sveta, na kateri bodo pregledali prenovljeni osnutek interventnega zakona o prihodnjem režimu delovanja Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Obenem je ministru za finance Klemnu Boštjančiču poslal javno pismo, v katerem se je odzval na njegove izjave v Odmevih na TV Slovenija. Boštjančič je dejal, da gre pri TEŠ za enega najbolj zgrešenih projektov v zgodovini Slovenije, in priznal, da posledice tega projekta čutimo vsi. Župan je ministru zastavil več vprašanj, med drugim, zakaj v zadnjem mesecu TEŠ obratuje na največji možni zmogljivosti, saj delujejo blok šest, plinski turbini in celo okoljsko sporni blok pet z bistveno slabšim izkoristkom. Zanima ga, kako to vpliva na državni proračun.
Od letnice 2033 ne odstopajo
Dermol je v odprtem pismu opozoril tudi, da tovrstne izjave prizadenejo lokalno skupnost, sindikate in delavce, saj ne prispevajo k iskanju rešitev, temveč povečujejo nezaupanje. »V Šaleški dolini si prizadevamo za pravičen prehod regije in pričakujemo, da bo vlada RS spoštovala svojo zavezo o izstopu iz premoga leta 2033,« je še zapisal in poudaril, da prestrukturiranje regije ni zgolj zapiranje premogovnika in zaščita rudarjev, temveč vključuje širše podporne sisteme, kot so sociala, izobraževanje, infrastruktura, stanovanja in ohranjanje rudarske dediščine. »Če želimo prestrukturiranje izvesti na pravičen in uspešen način, je nujno, da čim prej finančno ovrednotimo potreben obseg ukrepov ter zagotovimo sredstva v državnih proračunih,« meni Dermol. Premogovne regije v Evropi imajo poleg evropskih sredstev jasno opredeljena tudi nacionalna sredstva, ki so ključna za pravičen prehod. V Sloveniji je bilo savinjsko-šaleški regiji, ki že več kot 150 let nosi energetsko breme, iz državnega proračuna doslej namenjenih zgolj 13 milijonov evrov, večina drugih sredstev pa prihaja iz evropskega sklada za pravičen prehod.
Študija, ki so jo za Razvojno agencijo Savinjsko-šaleške regije izdelali mariborski Inštitut pravnih znanosti, mariborska ekonomsko-poslovna fakulteta, družba Elek in poslovni svetovalec Vasja Kolšek, ugotavlja, da bi predčasno zaprtje TEŠ in Premogovnika Velenje posredno ogrozilo skoraj 9000 delovnih mest. Negativne posledice bi občutilo celotno slovensko gospodarstvo, zato avtorji študije priporočajo postopno prestrukturiranje regije s podpornimi ukrepi za prizadete delavce.
