Mestna občina Kranj (MOK) je prejela priznanje evropske komisije v okviru projekta NetZeroCities – Misija podnebno nevtralnih in pametnih evropskih mest do leta 2030. Pri tem so zapisali, da so priznanje prejeli za uspešno pripravljen in predvsem uresničljiv akcijski in investicijski načrt, da do leta 2030 postanejo podnebno nevtralno in pametno mesto. Za oba načrta je Kranj prejel 100 oziroma vse možne točke. Med prejemniki tega priznanja je tudi Mestna občina Ljubljana, ki je za omenjeno dokumentacijo prejela 90 točk. Poleg njiju v projektu od slovenskih mest sodeluje še Velenje, ki pa ni med tokratnimi prejemniki priznanja. Kot nam je uspelo izvedeti, zato, ker so dokumentacijo pripravili malo kasneje.
Že sama uvrstitev v projekt je uspeh, saj so se mu za zdaj neuspešno želele pridružiti tudi občine Ajdovščina, Izola in Ormož ter mestni občini Maribor in Nova Gorica. Na splošno je 377 mest v Evropi izrazilo zanimanje, v projekt pa so jih za zdaj v ožji izbor vključili 112, od tega jih je do zdaj le manjši delež prejel priznanje. Mesta naj bi po načrtu evropske komisije tako delovala kot pilotna mesta, ki naj bi veljala za zgled pri sprejemanju ukrepov in izvajanju politik, ki so okoljsko prilagojene in ozaveščevalne. »Znak misije EU je priznanje za pogumne korake, ki jih teh 20 mest sprejema na poti k podnebni nevtralnosti. Njihova zaveza utira pot trajnostni in odporni prihodnosti za vse naše skupnosti. Komisija jih bo na tej poti še naprej podpirala,« je ob razglasitvi uspešne dvajseterice mest, od tega kar dveh iz Slovenije, povedala Iliana Ivanova, komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mladino.
Večkratniki proračunov
»Gre za izredno ambiciozen akcijski načrt, ki ne vključuje izključno ukrepov, ki jih izvaja mesto, ampak tudi ukrepe zasebnikov in države. Skratka, začrtali smo pot, kako priti do razogljičenja, in ta načrt je ocenjen na približno 8 milijard evrov,« je povedala Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja na ljubljanski občini. V načrt so vključeni tudi obsežnejši projekti, kot je gradnja sežigalnice. »Posebej smo bili pohvaljeni na dveh področjih, in sicer pri pregledu emisij in tudi razogljičenju energetike, kar vključuje tudi gradnjo objekta za termično obdelavo odpadkov,« je dodala na javni naznanitvi projekta. Podroben povzetek ljubljanskih načrtov sicer še ni bil objavljen na občinskih spletnih straneh, smo pa po Ljubljani že zasledili plakate, ki prebivalce obveščajo, da je mesto prejelo omenjeno priznanje.
V povzetku načrta MOK pa lahko preberemo, da je skupna vrednost naložb v njihovem načrtu okoli 361 milijonov evrov, kar je za občino s proračunom nekaj čez 90 milijonov evrov prav tako ambiciozna številka. Tomaž Lanišek, vodja kranjskega sektorja za razvoj in pametno skupnost na MOK, je poudaril, da so za 62 milijonov evrov ukrepov že izvedli. Občina bo tako do leta 2030 prispevala še 96 milijonov evrov iz proračuna, 102 milijona naj bi prispevali občani. »Če nas je v Kranju okoli 60.000 prebivalcev, to za štiričlansko družino pomeni 6000 ali 7000 evrov investicij. To ne pomeni, da bodo občani plačevali občini, ampak bodo investirali v lastno premoženje,« je povedal Lanišek.
Pri investicijah občanov je naštel različne ukrepe, od menjave oken, načina ogrevanja, solarnih panelov do izolacije fasade, za omenjeno pa je sicer mogoče računati tudi na subvencije iz Eko sklada ter na intenzivno ozaveščanje in tudi praktično svetovanje. Država naj bi prispevala 52 milijonov evrov, zasebni sektor pa še 72 milijonov evrov. Za slednje je v Kranju 60 podjetij in javnih zavodov podpisalo tako imenovano podnebno zavezo. Pri tem je dodal, da gre za manjša podjetja, saj večja podjetja že zdaj potrebujejo kupone.
Odprla so se dodatna sredstva
Z omenjeno vsoto naj bi v Kranju dosegli zavezo, da bodo do leta 2030 zmanjšali izpuste za kar 113.263 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida manj kot leta 2018. Zaveza občine in vseh deležnikov, ki so se priključili misiji in njenim načrtom, je sicer bolj moralna kot pa pravno-formalna zaveza. »Pravno-formalno projekt ni zavezujoč, moralno pa še kako. So pa na voljo tudi evropska sredstva in še več jih bo. Mesta, ki bomo na tem področju agilna, bomo lahko dostopala do večjega števila sredstev. Evropska investicijska banka je letos razpisala 2 milijardi evrov samo za pilotne projekte za mesta, ki smo se pridružila tej misiji. Del je nepovratnih, večina pa povratnih sredstev po ugodnejši obrestnih merah,« je povedal Lanišek.
Šest kranjskih ukrepov
Kranj se bo tega cilja lotil z ukrepi na šestih področjih. Tako načrtujejo vzpostavljanje sončnih elektrarn in sistemov za shranjevanje energije na strehah zgradb v občinski ali državni lasti ter spodbujanju zasebnikov. Prav tako bodo vzpostavili energetske zadruge, prek katerih bodo do zelene energije lahko dostopali tudi občani, ki živijo v večstanovanjskih soseskah. Eden od ciljev je tudi, da bi vsako gospodinjstvo imelo le en avtomobil. Na tak način bi po izračunu občine pomenilo kar 8000 vozil manj v tej mestni občini.
Cilj zmanjšanja avtomobilov v gospodinjstvih se zdi najtežje dosegljiv z mehkimi metodami. »Mestna občina Kranj želi postati prvo mesto pri nas, kjer bo eno gospodinjstvo imelo en avto,« je povedal Lanišek in dodal, da je to ambiciozen in morda nedosegljiv cilj, a koristno vodilo pri urbanem načrtovanju in krojenju politik. »Seveda je 8000 avtov manj lažje napovedati kot narediti. Del rešitve je spodbujanje alternativnih oblik prevoza. Že zdaj imamo največ električnih koles od vseh mest. Nujno pa je spodbujanje javnega prevoza in da bi čim več Kranjčanov uporabljalo avtobus. Gre za to, da poskušamo spreminjati navade ljudi in da se javni prevoz organizira okoli teh navad,« je še povedal in pri tem izpostavil tudi druge možnosti, recimo, da bi občinski vozni park, v katerem je okoli trideset električnih avtomobilov, bil del dneva na voljo za souporabo vozil. Na splošno v Kranju računajo, da bi na področju energetike dosegli zmanjšanje toplogrednih plinov za 41 odstotkov, pri prometu za 32 odstotkov, z bolj učinkovitim upravljanjem odpadkov in krožnim gospodarstvom še za 13 odstotkov, preostalo pa z drugimi ukrepi.
