Spomnimo, težave z delovnim časom knjižnic Mestne knjižnice Ljubljana so se pojavile po uvedbi zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. S prvim januarjem je tako več knjižnic svoj delovni čas omejilo na pet ur in ukinilo sobotni delovni čas. V 14 enotah knjižnic namreč delo opravlja le en zaposleni. Številni redni obiskovalci knjižnic opozarjajo, da je novi delovni čas neprimeren, saj knjižnic med 10. in 15. uro obiskovalci, ki so v službi ali šoli, ne morejo obiskati.
»Včasih, ko je bila knjižnica odprta že ob osmih, sem jo lahko obiskala še pred službo. Zdaj za ljudi, ki delajo med 9. in 17. uro, obisk knjižnice ob dnevih, ko je odprta le pet ur, ni mogoč,« nam je povedala redna obiskovalka knjižnice dr. Franceta Škerla v naselju BS3. Podobno je tudi z odprtjem ob koncih tedna. »Tistim, ki nam čez teden ni uspelo v knjižnico, smo jo lahko obiskali vsaj ob sobotah,« je povedala. Na težave je opozorila tudi mestna svetnica Levice Urška Honzak, ki je ob tem izpostavila vprašanje, ali bi takšen ukrep lahko vplival na obiskanost knjižnic in posledično bralno pismenost v prestolnici.
Dostop do gradiva otežen
Sprememba delovnega časa knjižnic vpliva tudi na izvajalce različnih delavnic in bralnih skupin. Vodja ene izmed bralnih skupin v MKL Julija Lukovnjak predvideva, da bo skrajšanje delovnega časa knjižnic vplivalo na zmanjšanje števila izposoj, zmanjšanje obiska in povečanje gneče ob določenih urah. »Če bodo osrednje knjižnice odprte dlje časa kot okrajne, bo to sprožilo premik stalnih strank okrajnih knjižnic k centralnim,« je prepričana Lukovnjakova. Težava bi se po njenem mnenju lahko pojavila tudi pri težjem dostopu do gradiva. Ob tem je opomnila, da bodo tudi študenti, ki opravljajo delo v MKL, glede na število opravljenih ur opravljali več dela v krajšem času, zaslužili pa manj.
Lukovnjakova ob tem opozarja, da so delavnice in bralni klubi velikokrat organizirani v večernih urah, predčasno zaprtje knjižnic bi lahko zato zmanjšalo število obiskovalcev, saj bralci v nekaterih primerih ne bodo mogli v enem obisku opraviti izposoje ali vračila knjig ter obiskati organiziranega dogodka.
Posledice omejitev so dolgotrajne
»Kakršno koli omejevanje dostopa, pa naj bo časovno ali fizično, vpliva na obisk knjižnic in posledice so praviloma dolgotrajnejše,« je prepričana Polona Vilar, predstojnica oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na filozofski fakulteti. To so opazili že v času pandemije, ko je bilo izdano priporočilo, da gradivo za vso družino prevzame le en član. »S tem je bilo na mah izničenih več kot trideset let truda pri usmerjanju k samostojnosti otrok in mladih pri obisku knjižnice,« je povedala Vilarjeva. Po njenih ugotovitvah se tudi po odpravi koronskih ukrepov obisk otrok in mladih ni povrnil na prejšnjo raven.
»V zvezi z zakonodajo o evidencah delovnega časa je seveda razumljivo, da je delodajalci, v tem primeru knjižnice, ne smejo kršiti in da ima to določen vpliv na njihovo delovanje,« je dejala Vilarjeva ter dodala, da se knjižnice ob tem najverjetneje zanašajo na druge oblike svoje dostopnosti, ki niso neposredno vezane na prisotnost zaposlenih na delovnem mestu, kot so denimo storitve na daljavo.
V Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije so prepričani, da so knjižnice spremembe odpiralnega časa izvedle po analizah, kako dejavnost prilagoditi potrebam uporabnikov in zakonskim obveznostim. Kot pojasnjujejo, je obseg obratovalnega časa knjižnic opredeljen zakonsko. »Obratovalni čas enot splošne knjižnice je za osrednjo enoto šest dni v tednu, najmanj 45 ur na teden, za krajevno enoto v naseljih z več kot 2500 prebivalci najmanj 20 ur na teden, za krajevno enoto v naseljih z do 2500 prebivalci pa najmanj deset ur na teden,« so zapisali.
Po njihovem mnenju enoznačne rešitve za vse knjižnice ni. »Žal so knjižnice omejene z razpoložljivimi kadrovskimi resursi in sredstvi za materialne stroške, s katerimi bi zagotovile dodatno pomoč,« so pojasnili.
Za obiskanost več projektov
V Mestni knjižici Ljubljana odgovarjajo, da imajo na področju krepitve bralne kulture v Ljubljani več projektov, ki jih podpira Mestna občina Ljubljana. Poudarili so, da so ljubljanskim bralcem na voljo različni projekti tako za najmlajše kot starejše. Ob tem so opomnili na projekt Mesto bere, v katerem je lani sodelovalo 351 bralcev, ki so oddali 2351 mnenj. Da bi v knjižnice privabili več bralcev, so lani ustanovili Center za promocijo branja odraslih, ki naj bi skrbel za usposabljanja uporabnikov za različne oblike pismenosti.
Opominjajo, da ima MKL na voljo tudi več storitev, ki naj bi olajšale uporabo knjižnic. »Člani imajo možnost naročanja iz drugih knjižnic, vračila v drugih enotah, prevzem gradiva v paketnikih, obisk na domu za trajno bolne in ostarele, spletne storitve in številne dejavnosti,« so zapisali v MKL.
