Leta 2003 je 27 občin Pomurja podpisalo pismo o nameri za vzpostavitev skupne gradnje in skupnega upravljanja delovanja celovitega regionalnega sistema celovite vodooskrbe vseh prebivalcev Pomurja. Ker je bila to obsežna investicija, je bilo dogovorjeno, da se namesto enega projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja izvedejo trije obsežnejši projekti, ki bodo sofinancirani s sredstvi evropske kohezijske politike iz dveh finančnih perspektiv, in sicer programskega obdobja 2007–2013 ter 2014–2020.
Vprašljiva vodooskrba
Pomurje je dolga leta uporabljalo lokalne vodne vire, kot so vaški vodnjaki in manjši vodovodni sistemi. A kljub relativni vodni bogatosti je bila kakovost teh virov pogosto vprašljiva zaradi pomanjkljive zaščite vodnih zajetij in omejenih tehnoloških zmogljivosti. Pojavljale so se težave s kemično in mikrobiološko onesnaženostjo, kar je ogrožalo zdravje prebivalcev.
Leta 2004 je Slovenija z vstopom v Evropsko unijo dobila možnost črpanja sredstev za velike infrastrukturne projekte. Pomurski vodovod se je izkazal za zelo primernega, saj je bil namenjen reševanju težav z vodooskrbo, predvsem na ruralnih območjih. Tako je nastal eden največjih projektov regionalnega pomena v Sloveniji. Obsega namreč obsežen sistem cevovodov, vodnih zajetij, črpališč in čistilnih naprav, ki pokrivajo večino občin v Pomurju.
Projekt, ki je lahko vzor
Kot pravi minister za kohezijo in regionalni razvoj ter nekdanji župan Mestne občine Murska Sobota dr. Aleksander Jevšek, je projekt v celoti vključeval kar 501 operacijo in je skupaj vreden 303,6 milijona evrov. »Nesprejemljivo je, da so prej ljudem, denimo na Goričkem, vsak dan vodo vozili gasilci s cisternami,« pravi minister in dodaja, da je lahko projekt Pomurskega vodovoda vzor, kako se lahko kohezijska sredstva uporabijo za državljane Evrope. Izvajalci in dobavitelji materialov so sicer imeli zaradi vojne v Ukrajini nekaj težav, a so vsi svoje delo končali do zastavljenih rokov.
Celoten projekt je denar črpal iz dveh evropskih perspektiv. Kohezijska sredstva iz Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013 so bila dodeljena za sistem A, ki zajema lendavsko območje (vrednost projekta 43.461.539 evrov, od tega 26.147.682,35 evra evropskih sredstev), sistem B, ki zajema Goričko (vrednost projekta 49.549.480 evrov, od tega 28.529.128,56 evra evropskih sredstev), in sistem C, območje Prlekije (v celotni vrednosti 49.375.566 evrov, od tega 32.063.133,56 evra evropskih sredstev).
Več kot sto tisoč uporabnikov
Kot pravijo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je bilo po izvedbi navedenih investicij na vodovodne sisteme priključenih 118.344 prebivalcev Pomurja. V sistem A so bile zajete občine Črenšovci (kot nosilna občina projekta), Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Sistem B obsega Mestno občino Murska Sobota ter občine Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogaševci, Šalovci in Tišina. Sistem C pa občine Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej.
Drugi del izvedbe in dokončanje investicije z vodooskrbo Pomurja pa sta bila sofinancirana in izvedena s sredstvi iz perspektive 2014–2020. Ta del projekta je vseboval nadgradnjo vodovodnega sistema B – vrednost projekta 38.362.592,07 evra (od tega 21.879.699,61 evra evropskih sredstev) ter nadgradnjo vodovodnega sistema C v drugi fazi – vrednost projekta 10.925.333,45 evra (od tega 4.808.198,19 evra evropskih sredstev). Po izvedbi investicij je bilo na nove vodovodne sisteme priključenih 60.229 prebivalcev občin Apače, Gornja Radgona, Sveti Jurij ob Ščavnici, Beltinci, Cankova, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kuzma, Moravske Toplice, Puconci, Rogašovci, Šalovci, Tišina in Murska Sobota.
Pomurski vodovod je kljub nekaj težavam, ki so se pojavile med uresničitvijo projekta, simbol povezovanja, sodelovanja in trajnostnega razvoja. S tem projektom je regija naredila pomemben korak k izboljšanju življenjskih razmer prebivalcev, hkrati pa prispevala k dolgoročni ohranitvi naravnih virov. Z nadaljnjimi vlaganji in skrbnim upravljanjem bo Pomurski vodovod še naprej služil kot ključna infrastruktura za prihodnost Pomurja.
