Z višine Loma se proti dolini vse do Potoka v Črni vije sled enakomerno velikih plazov. Prvi, ki se imenuje Plaz, je širok vsaj sto petdeset metrov, drugi je skromnejši in meri dobrih deset metrov v širino. Ta kamniti plaz, v katerem so nagrmadene večje količine skal podobne velikosti, pa je dolg skoraj kilometer. Na nekaterih mestih ga je človek že presekal z gradnjo cest, prav lepo pa je plaz viden v Podlomu ob travniku na Riglju.
O mogočnosti teh plazov, s katerimi so ljudje živeli stoletja, ne nazadnje priča tudi ljudsko izročilo. O dotrajanosti ceste sredi naselja Podlom, nekaj sto metrov pod prelazom Črnivec, kjer se državna cesta odcepi proti Lučam in Logarski dolini, smo nekaj mesecev pred poplavami že pisali tudi v Dnevniku. Družina Borisa Štuparja, ki živi ob enem od plazov v Podlomu, pa je že takrat z nejevero pogledovala v plaz nad cesto in se spraševala o posledicah, ki bi jih lahko povzročile večje količine dežja.
Na povsem novi škarpi že vidne razpoke
»Avgusta lani smo se nekako navadili živeti v prahu, saj smo upali, da bodo cesto in plazove nad njo in pod njo uredili. Žal je slika danes povsem drugačna,« pove vidno razočarani Štupar. »Prvih nekaj sto metrov je nov asfalt povsem nagrbančen, in vsakič ko po njej zapelje težji tovornjak, v hiši čutimo tresljaje, ki jih prej kljub 25 let stari 'protiprašni zaščiti' in uničeni površini ni bilo,« je povedal in dodal, da kljub rednemu obveščanju pristojnih, naj si pridejo ogledat stanje, vselej naleti na gluha ušesa.
»Kmetje tudi že obupujejo. Med sanacijo cestišča jim pri dovozu na travnik postavijo betonsko cev in jo zazidajo, da nastane rob in je dostop skoraj nemogoč. Morda se komu že zdi, da je naš namen nagajanje, ampak zdaleč od tega. Smo ljudje, ki tukaj živimo in delamo, ob vse pogostejših ujmah pa si mora zaradi oddaljenosti pomagati vsak sam,« je povedal in nas pospremil do nove škarpe ob cestišču, ki so jo zgradili zaradi hriba, ki se je pogrezal že pred avgustovskimi poplavami. Na povsem novi škarpi so vidne razpoke, ki jih je naredila teža tovornjakov, svoje je dodala še voda, ki je niso pravilno odvedli. Po hribu so zvaljene skale, ki so delavcem ušle med gradnjo, proti občinski cesti, po kateri otroci dnevno hodijo v šolo in domov. Prav tako je bil v času našega obiska po dolžini počen povsem nov asfalt, ki pa so ga izrezali in 10. aprila na novo preplastili.
»Edino, kar lahko pohvalim, so varovalne ograje ob cestišču, ki so jih postavili na novo in na katerih nujnost sem tudi zaradi številnih šolskih izletniških avtobusov opozarjal leta,« še pove Štupar.
Na direkciji za infrastrukturo spremljajo spremembe na cesti
Na Direkciji RS za infrastrukturo so nam odgovorili, da so bile neravnine asfalta ugotovljene že po izvedbi. »Izvedene so bile meritve neravnin, asfalt je bil na odseku v dolžini 110 metrov zamenjan. Meritve so nakazale odstopanje, večje od 10 milimetrov. Zato pa začetni del ceste ni bil saniran, saj so bile meritve znotraj dopustnih vrednosti. Bomo pa zadevo spremljali še naprej in po potrebi ukrepali,« so zapisali. Na direkciji sicer načrtujejo rekonstrukcijo celotnega odseka od Podloma preko Kranjskega Raka do Luč. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija.
Se pa tudi na direkciji strinjajo, da se pod Lomom soočajo s kompleksno geološko in geotehnično situacijo. Prav zato morajo biti projektne rešitve za sanacijo plazov utemeljene na podlagi stabilnostnih analiz. Ključnega pomena je izbira konstrukcijskih rešitev, ki zagotavljajo dolgoročno stabilnost, česar pa kašte – te, ki ob cesti trdno stojijo že več ko pol stoletja, je v pogovoru kot odlično rešitev predlagal prav Štupar – ne omogočajo. »Kašte so se pogosteje uporabljale pri urejanju vodotokov, vendar z geotehničnega vidika ne dosegajo zahtev sodobnih standardov za stabilizacijo plazovitih območij. Nasprotno pa so kamnite zložbe statično stabilne, trajnejše in omogočajo dolgoročno sanacijo nestabilnih območij,« so sporočili z direkcije.
