Dobro leto po združitvi novomeške in trebanjske kmetijske zadruge v skupno Kmetijsko zadrugo (KZ) Trebnje - Krka vodstvo ugotavlja, da je bila to prava poteza. »Marsikdo je imel pred združitvijo pomisleke. Toda zdaj že lahko z gotovostjo rečemo, da je bila to dobra odločitev tako z vidika zaposlenih in članov zadruge kot tudi z vidika samega poslovanja,« je dejal direktor skupne zadruge Stane Tomšič. Z združitvijo je lahko še posebej zadovoljen novomeški del zadruge, saj so s pripojitvijo prekinili dolgoletno slabo poslovanje.
Lani je združena zadruga imela skoraj 72 milijonov evrov prihodka, kar je približno pet milijonov več, kot sta jih dosegli obe zadrugi pred združitvijo. Pri tem 60 odstotkov ustvari iz naslova prodaje trgovskega blaga, preostalo iz naslova kmetijstva. Letos načrtujejo za okoli tri milijone evrov več prihodkov.
Namen zadruge ni kovanje dobička
Poslovanje je zadruga po Tomšičevih besedah zaključila s pozitivno ničlo. »Namen zadruge ni kovanje dobička, ampak povečevanje gospodarske koristi naših članov,« poudarja Tomšič. »Seveda moramo poskrbeti za svoj razvoj, hkrati pa biti čim boljši partner članom in čim boljši zaposlovalec. Da bi bili pri teh ciljih uspešni, se moramo truditi, da bi v prihodnje vendarle ustvarili nekaj več,« dodaja.
Po njegovih besedah so sicer ustvarili 550.000 evrov dobička, vendar iz drugih virov. Med drugim so Kmetijski zadrugi Metlika prodali klavnico v Črnomlju, saj ta, kot je dejal, ni bila strateškega pomena za skupno zadrugo. Ob tem so se z metliško zadrugo dogovorili za sistemsko partnerstvo. »Tako naša zadruga metliški dobavlja živino, mi pa od nje odkupujemo meso in mesne izdelke, ki jih prodajamo v naših trgovinah in v druge poslovne sisteme,« je pojasnil Tomšič.
Skupna zadruga, ki trenutno šteje 954 članov in zaposluje okoli 230 ljudi, ima na Dolenjskem in v Beli krajini sedemnajst tehničnih in štirinajst živilskih trgovin, restavracijo, žago in tri bencinske servise. Njeno najmočnejše kmetijsko področje je odkup mleka, tako je lani odkupila 46 milijonov litrov mleka od svojih članov, 10.000 glav goveje živine, 700 ton zelenjave in dvanajst ton oglja. Na žagi so predelali skoraj 5000 kubikov hlodovine.
Kot dodaja Tomšič, je največji izziv zadruge v letošnjem letu ohraniti stabilno poslovanje in prebroditi težave, ki se trenutno pojavljajo na področju visokih cen vhodnih surovin. »Bojim pa se, da nas, glede na situacijo v svetu, zagotovo čaka dvig cen živil na trgovskih policah. Upam, da se bodo temu primerno dvignile tudi cene na samem začetku verige, torej pri naših kmetih,« dodaja Tomšič.
Zadrug v strateškem načrtu kmetijske politike ni
Po besedah predsednika zadruge Antona Straha sestavlja KZ Trebnje - Krka desetino celotnega zadružnega sistema v državi. »Če do združitve obeh zadrug ne bi prišlo, je veliko vprašanje, kaj bi se zgodilo z novomeško KZ Krka in s kmetijstvom v jugovzhodni Sloveniji. Z združitvijo smo želeli na eni strani pomagati članom in hkrati ohraniti zadružni sistem.«
Tomšič je ob tem izpostavil tudi pomen samooskrbe, ki bo osrednja tema 26. Gregorjevega sejma od 25. do 27. marca v Novem mestu. »O samooskrbi zelo veliko govorimo, pravih sistemskih rešitev pa ni,« pravi. »Bistveno premalo je ukrepov, namenjenih srednjim in malim kmetijam, ki so tako za naše območje kot tudi za območje vse Slovenije najpomembnejše. V teh kriznih časih se lepo vidi, da dobro delujejo sistemi, kjer so vzpostavljene močne partnerske verige.« Ob tem je kritičen do strateškega načrta skupne kmetijske politike države, ki zadrug skorajda ne omenja.
