Na 20. javni razpis za dodelitev do 200 stanovanj je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana dobil kar 3585 prošenj. Več deset prosilcev je do neprofitnega najemnega stanovanja poskušalo priti s pomočjo ponarejenih zdravniških potrdil, je poročalo Delo. Direktor stanovanjskega sklada Sašo Rink nam je razkril, kako so sploh prišli na sum o mešetarjenju s potrdili.

Kot kaže, je bila ključna pritožba enega od prosilcev na upravni akt, s katerim je sklad prosilca obvestil o uspešnosti vloge. Pri ugotavljanju pritožbenih navedb prosilca so zaposleni na skladu posumili, da bi zdravniško potrdilo lahko bilo ponarejeno.

»Ob oddaji vloge je namreč predložil zdravniško potrdilo, ki ni vsebovalo diagnoze astma, ki bi mu prinesla dodatne točke, v pritožbi pa je priložil identično potrdilo z istim datumom, samo z dopisano diagnozo astma. Pojavil se je sum, preverili smo verodostojnost listine pri izdajatelju in od njega dobili podatek, da je listina ponarejena,« je razložil Rink.

Sklad je preverjal tudi verodostojnost dokazil o doseženi izobrazbi. Pri 15 prosilcih verodostojnosti dokazila o izobrazbi niso potrdili. Tudi te so 4. julija prijavili policiji.

Pri 15 prosilcih neverodostojna tudi dokazila o izobrazbi

Sklad je nato preveril verodostojnost več zdravniških potrdil prosilcev, ki so se prijavili na 20. razpis, in uspešne prosilce z 19. razpisa, ki pa še vedno čakajo na dodelitev stanovanja in jim je bila priznana postavka, povezana z zdravstvenim stanjem. Rink je dejal, da so o vseh primerih, pri katerih so ugotovili, da zdravniška potrdila niso bila verodostojna, obvestili generalno policijsko upravo. Do konca julija je sklad policistom oddal tri sklope prijav s skupaj 51 primeri, so sporočili s sklada. Za nekatere primere verodostojnost dokazil še preverjajo, kar pomeni, da bo končno število prijav morebiti še višje. A to ni vse. Sklad je preverjal tudi verodostojnost dokazil o doseženi izobrazbi. Pri 15 prosilcih verodostojnost dokazil o izobrazbi niso potrdili. Tudi te so 4. julija prijavili policiji.

Rink je dejal, da so v skladu z razpisnimi pogoji prosilce, pri katerih so ugotovili, da v vlogi niso navedli resničnih podatkov, odstranili s prednostnega seznama. Eden od prosilcev, pri katerem so odkrili neverodostojno potrdilo o doseženi izobrazbi, pa je že sam umaknil vlogo. Rink je zagotovil, da odkar so posumili na ponarejanje listin, nobenemu prosilcu, ki je navajal lažne podatke, niso niti mu ne bodo dodelili neprofitnega stanovanja.

Na skladu za zdaj niso preverjali verodostojnosti potrdil tistih upravičencev, ki so se že vselili v neprofitna stanovanja. »Pravne podlage za navedene postopke še preučujemo, saj gre za kompleksno problematiko,« je priznal Rink. Dodal je, da ni pravne podlage, ki bi prosilcem, ki so navajali neresnične podatke, preprečevala sodelovanje na prihodnjih razpisih. »Menimo, da mora kazensko sankcioniranje ponarejanja oziroma predložitve ponarejenih listin izvesti za to pristojen pravosodni organ,« je še dodal Rink.

Zlorabe nedopustne, a so odraz razmer na stanovanjskem trgu

Čeprav na skladu sicer lahko razumejo, da je koga k ponarejanju potrdil morda gnal obup, pa kljub temu poudarjajo, da je »ponarejanje javnih listin kaznivo dejanje, moralno pa ga lahko označimo kot zavržno dejanje«. »Na ministrstvu za solidarno prihodnost menimo, da so takšne zlorabe nesprejemljive, jih je pa vendarle treba postaviti v kontekst pomanjkanja neprofitnih stanovanj in izjemno slabih razmer na stanovanjskem trgu,« so povedali.

Tako na ministrstvu kot skladu so poudarili, da je na razpisih v Ljubljani težko dobiti neprofitno stanovanje, saj je običajno uspešnih okoli 10 odstotkov prosilcev. Rink je dodal, da je bilo na 20. razpisu pozitivno rešenih zgolj šest odstotkov vlog. »Celotna situacija stanovanjske stiske, majhnega števila neprofitnih stanovanj in nizke stopnje uspešnosti prijav ustvarja okolje, v katerem se mnogi v želji, da bi pridobili varen in dostopen dom, zatečejo k nesprejemljivim praksam. Zato menimo, da je ključna rešitev v znatnem povečanju števila neprofitnih najemnih stanovanj, s čimer bi se povečala dostopnost stanovanj in zmanjšal vpliv točkovanja,« so prepričani na ministrstvu. Ljubljanski sklad deli stališče, da bi bilo treba na državni ravni pospešiti aktivnosti na stanovanjskem področju. »Stanovanjska politika je bila v koalicijski pogodbi, podpisani maja 2022, postavljena v ospredje, zato lahko upamo in pričakujemo hitre in učinkovite zakonodajne rešitve in finančne spodbude, ki bodo pokrile manko mestnih stanovanj,« je povedal Rink.

Sklad predlagal novo spremembo pravilnika

Na pobudo ljubljanskega sklada je bil 9. julija sklican sestanek s predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost, na katerem je sklad podrobno predstavil opisano problematiko s potrdili. Rink je dejal, da so ministrstvu že poslali pobudo za spremembo pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. »Izpostavljeno je bilo, da se pravilnik spremeni v smeri, da se ohranijo le tiste točkovalne kategorije, za katere ima razpisnik (sklad, op. a.) zakonsko podlago za pridobivanje iz uradnih evidenc. Na ministrstvu menijo, da je res potreben razmislek o tem, da bi se točkovale samo kategorije, ki jih je mogoče preveriti v uradnih evidencah. Hkrati pa so prepričani, da zlorab ne bo mogoče odpraviti brez znatnega povečanja števila neprofitnih najemnih stanovanj, s čimer se bo povečala možnost uspeha na razpisu in zmanjšala motivacija za prevare.«

»Ministrstvo načrtuje širšo reformo stanovanjskega področja, ki bi se dotikala tudi sistema dodeljevanja javnih najemnih stanovanj. Ta bo poskušala v čim večji meri nasloviti trenutne izzive dodeljevanja stanovanj v najem, pri čemer se razmišlja o spremembi sistema točkovanja in zmanjšanju števila kategorij,« so napovedali na ministrstvu. Slednje je že leta 2023 spremenilo pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem prav z namenom omejitve možnosti zlorab. Na ljubljanskem skladu bi si spremembo pravilnika želeli čim prej, po možnosti še pred objavo prihodnjega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj. Tega nameravajo objaviti jeseni prihodnje leto. 

Pehanje za dodatnimi točkami

Posamezniki so očitno ponaredili določena dokazila, da bi stanovanjski sklad njihove vloge ocenil z več točkami in bi se posledično uvrstili višje na prednostno listo za neprofitna stanovanja. Zdravniško potrdilo, da ima denimo mladoletna oseba v gospodinjstvu zaradi slabih stanovanjskih razmer trajno obolenje (kronična bolezen zgornjih dihal ali astma), prosilcu prinese 80 dodatnih točk, enako potrdilo za odraslo osebo pa 60 točk. Če ima prosilec na primer doktorat, dobi 80 točk, za univerzitetno izobrazbo po starem ali za magisterij po bolonjskem študiju pa lahko pridobi 70 točk.

Priporočamo