Mestna občina Ljubljana načrtuje združitev 23 mestnih vrtcev pod okrilje enotnega zavoda. Zavod, ki naj bi se imenoval Center PRVI, je bil deležen kritik strokovne javnosti, sindikata in civilne družbe. Prav tako je stališče pristojnega ministrstva, da za tako obsežno združitev ni zakonske podlage. Branimir Štrukelj, generalni sekretar Sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz), je prejšnji teden po sestanku z županom Zoranom Jankovićem omenil, da je pri županu zaznal pripravljenost na kompromis. »Če sem pravilno razumel župana, je nekaj optimizma vlilo, da je kljub vsemu še vedno odprto polje, da bi vrtci ohranili neko avtonomijo. Da bi se dalo razpravo prenesti v legitimno diskusijo o tem, da bi se samostojne vrtce dalo organizirati malo bolj racionalno z vidika financ. Če smo ga pravilno razumeli, bi bila ta diskusija bolj sprejemljiva kot požiganje samostojnih vrtcev,« je še v četrtek izjavil Štrukelj.
Kompromisa ne bo
»Nisem pripravljen na noben kompromis, ker ves čas vztrajam pri svojem stališču, in to sem pojasnil tudi Štruklju. Seveda želim združiti podporne funkcije in vsak ravnatelj bo ohranil popolno avtonomijo pri svojem delu, kot je to zapisano v predlogu,« je župan včeraj zavrnil navedbe glavnega tajnika. »Razprava je zaključena. Kar se mene tiče, razprave ni več,« je še dodal župan. Konec januarja se je iztekla javna razprava in prejšnji teden je župan povedal, da kljub širokim pomislekom razprave ne nameravajo podaljšati. Takrat je še pojasnil, da bodo na občini preučili vse pomisleke in potem sprejeli naslednji korak. Kasneje pa je dodal, da so se o enotnem zavodu odločili po tehtnem premisleku že pred časom, zato ne nameravajo spreminjati načrtov.
Županova izjava, da je enoten zavod že dolgo izdelana odločitev, je presenetila, saj so na občini še poleti ob predstavitvi namere o reorganizaciji vrtcev govorili o treh možnosti. Kot prvi dve so navedli funkcijsko ali matrično organiziranost pod okriljem novega centra. Pri teh variantah bi nastal enoten zavod z različno stopnjo centraliziranosti. Kot tretjo možnost pa so navedli delno centralizirano organiziranost, pri čemer bi bil novi center le nosilec nekaterih podpornih in administrativnih dejavnosti, vrtci pa ohranijo samostojnost, lahko preberemo v predlogu, ki je še vedno objavljen na spletni strani občine.
Popravljati, kar ni pokvarjeno
»V preteklih sedemnajstih letih smo skupaj ustvarili najboljše vrtce ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. V tem času smo uvedli mnoge spremembe,« je župan zapisal na začetku javnega pisma, ki ga je prejšnji teden naslovil na zaposlene v ljubljanskih vrtcih. S pismom je želel zaposlenim ponovno predstaviti ključne razloge, zakaj je združitev potrebna. Tudi kritiki združitve se strinjajo z županovo oceno o odličnosti vrtcev, a se pri tem sprašujejo, zakaj spreminjati uspešno formulo. »Zakaj je treba o tem razmišljati, če so vrtci že doslej dosegali visoko kakovost,« se sprašuje Janja Bogataj, ravnateljica vrtca Škofja Loka, ki je še dodala, da se o tem sprašujejo tudi njeni kolegi in stroka.
Dodala je, da kakovost vrtca razumejo predvsem v smislu raznolikosti vsebin in zmožnosti povezovanja z lokalnim okoljem, manjšega števila otrok v oddelkih in krepitve odnosov s starši ter drugih načinov hitrega prilagajanja. »Sedanja namera izpodbija prav to, saj se krepi število delovnih mest v vodstvenih kadrih, otrokom in sami dejavnosti pa se ne posveča pozornosti v smislu izboljšanja pogojev, ravnatelji bodo celo ostali brez poslovodne funkcije, kar pomeni, da bo namesto njih odločal nekdo drug.« Nasprotovanje združitvi vrtcev so izrazili tudi v civilni družbi. »Na predlog združitve gledamo kot na menedžersko potezo, ki je brez podpore pedagoške stroke. To je ukrep občine, ki si povečuje moč pri glavnih vprašanjih vodenja na račun moči zaposlenih in na račun staršev. Tudi v javnem pismu zaposlenim župan govori predvsem o tem, da mu morajo zaposleni zaupati. Ampak mi v tem primeru bolj zaupamo pedagoški stroki, ki se strinja, da to ni dobra odločitev,« je povedala Kristina Kranjc iz Inštituta 8. marec.
