Direkciji za vode do konca minulega leta ni uspelo zaključiti prve faze protipoplavnih ukrepov v porečju Gradaščice. Preverili smo, kaj morajo izvajalci še opraviti in kaj zamude pomenijo za evropska sredstva, s katerimi je direkcija sofinancirala prvo etapo tega projekta.
Gradbenim izvajalcem direkcije za vode do konca lanskega leta ni uspelo zaključiti prve faze protipoplavnih ukrepov v porečju Gradaščice, ki bodo pomagali zaščititi prebivalce jugozahodnega dela Ljubljane in krajev v sosednji občini Dobrova - Polhov Gradec. Direkcija je omenjeni rok lovila zato, ker so bila nanj vezana evropska kohezijska sredstva. Za ta projekt bi na direkciji lahko pridobili 42 milijonov evrov evropskih sredstev, a jim bo uspelo počrpati le okoli 34 milijonov evrov, so tik pred koncem lanskega leta ocenili na direkciji.
Vzrokov za zamude, ki so preprečili bolj učinkovito črpanje evropskega denarja, je bilo po pojasnilih direkcije več. Etapa 1B, ki jo družbi Inkaing in Adriaing izvajata v občini Dobrova - Polhov Gradec, bi morala biti končana že v letu 2021, a so se dela zavlekla zaradi »dolgotrajnih postopkov pridobivanja zemljišč in gradbenih dovoljenj, vložene pritožbe na zadnje pridobljeno gradbeno dovoljenje ter delno tudi zaradi poplavnega dogodka avgusta lani«. Na direkciji so povedali, da sta izvajalca etapo 1B skoraj zaključila, preostanek del pa naj bi bil dokončan v prvi polovici letošnjega leta. Za ta del je direkciji uspelo počrpati vsa predvidena evropska sredstva.
Več dela je ostalo pri etapi 1A, ki jo družbe Hidrotehnik, CVP in Drava izvajajo na območju Mestne občine Ljubljana. Znotraj te etape so izvajalci do konca lanskega leta opravili okoli 70 odstotkov vseh naročenih del. Po sklenitvi aneksa morajo biti »vsa gradbena dela zaključena do sredine leta 2024«, so povedali na direkciji, kjer so dodali, da morajo izvajalci zaključiti še gradnjo nekaterih zidov in nasipov vzdolž struge Malega grabna in razbremenilnika 6A. Po prvotni pogodbi bi tudi ta obsežnejša etapa protipoplavnih ukrepov morala biti končana že konec minulega leta. Na direkciji so pojasnili, da so tudi pri tem delu projekta zamude nastale predvsem zaradi dolgotrajnih postopkov pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki so potekali tudi v času omejitev zaradi pandemije covida-19.
Ob tem so na direkciji dodali, da so celotno časovnico projekta Gradaščica spremljale še druge okoliščine, zaradi katerih projekt ni napredoval tako, kot so načrtovali. Pojasnili so, da so imeli v začetni fazi težave s pridobivanjem zemljišč: »Potrebnih je bilo več kot sto razlastitev. Vsi postopki še danes niso v celoti zaključeni.« Pritožbe so dobivali tudi na javne razpise za izbore izvajalcev. »Zaradi povečanja zaposlenosti po zaključku omejitvenih ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19, je nastalo pomanjkanje človeških virov v gradbeništvu. Z vojno v Ukrajini je prišlo do prekinitve dobavnih tokov in povečanja stroškov surovin, kar je še poslabšalo okoliščine izvedbe. Avgusta pa so Slovenijo doletele še poplave, ki so vplivale na dinamiko aktivnosti na predmetnem projektu,« so na direkciji pojasnili, kaj vse je vplivalo na slabšo dinamiko izvedbe projekta in s tem tudi črpanja evropskih sredstev. Avgustovske poplave so na primer v Malem grabnu poškodovale brežine in nanosile veliko plavin, ki so jih izvajalci morali odstraniti, so povedali na direkciji.
Podražitve gradbenih del v prvi fazi
Izvedba načrtovanih protipoplavnih ukrepov v okviru obeh etap prve faze bo državo stala več, kot je sprva načrtovala. Po pogodbi med direkcijo za vode ter družbama Inkaing (ki je konec leta 2022 pristala v stečaju) in Adriaing bi morala izvedba gradbenih del na etapi 1B z davkom stati 2,9 milijona evrov, a je direkcija z gradbincema pogodbo dopolnila s podražitvijo v višini nekaj manj kot 846.000 evrov. Izvedba del na etapi 1A, ki jih opravlja konzorcij s Hidrotehnikom na čelu, bi po prvotni pogodbi direkcijo morala stati 21,2 milijona evrov. A pri tej pogodbi je prišlo do podražitve v višini več kot 1,8 milijona evrov z davkom.
Pri obeh etapah je delu podražitev botrovalo povišanje cen gradbenih materialov na trgu. Pri etapi 1A pa je po pojasnilih direkcije prišlo še do sprememb projektne dokumentacije in nekaterih drugih prilagoditev izvedbe zaradi denimo nestabilnosti brežin, prilagoditve izvedbe in najdbe gradbenih odpadkov na območju izkopa. Tudi za ta nepredvidena dela je izvajalec zahteval izplačilo v vrednosti deset odstotkov, ki pa so po pojasnilih direkcije že zajeta v osnovni pogodbeni vrednosti. Vrednost pogodbe za izvedbo ukrepov v sklopu etape 1B se je povišala tudi zaradi »nepredvidljivih fizičnih razmer, prilagajanja del dejanskim razmeram na terenu, ki jih projektant ni mogel v celoti predvideti ob izdelavi projektne dokumentacije, ter nekaterih prilagoditev del in izrednih ukrepov zaradi poplavnega dogodka avgusta 2023«, so še razložili na direkciji.
Izvedbo druge faze ukrepov bodo financirali iz proračuna
Protipoplavni ukrepi na porečju Gradaščice bodo v celoti zaključeni z izvedbo druge faze, ki med drugim vključuje gradnjo zadrževalnika Razori v občini Dobrova - Polhov Gradec. Direkcija za to fazo še pridobiva potrebna zemljišča, pridobiti pa bo morala tudi gradbeno dovoljenje. Omenili so, da pripravljajo dokumentacijo za ureditev hudourniških pritokov v zaledju Gradaščice. »Odkup parcel in izvedba ureditev osmih pritokov sta načrtovana že v letu 2024,« so napovedali na direkciji.
V preteklosti je tamkajšnja civilna iniciativa nasprotovala gradnji zadrževalnika Razor, zato nas je zanimalo, ali na direkciji pričakujejo kakšne težave v tej fazi projekta. Odgovorili so, da z občino Dobrova - Polhov Gradec redno sestankujejo s ciljem, da se čim bolje uskladijo, in da so na sestankih prisotni tudi predstavniki civilne iniciative. »Pobude civilne iniciative preučimo, če je mogoče, pa jih tudi upoštevamo,« so zagotovili na direkciji, ki za to drugo fazo ne bo mogla črpati evropskih sredstev. Ta del projekta bo financirala s sredstvi sklada za vode in sklada za podnebne spremembe.
