Komunalno podjetje Vrhnika (KPV) je včeraj slavnostno počastilo 60 let delovanja. »Občina Vrhnika je ena izmed prvih, ki so pridobile certifikat zero waste, brez odpadkov, posebnost je tudi center Depo, kjer iz odpadnih surovin izdelujemo nove izdelke in ki praznuje 10 let delovanja. Naredile so se tudi tri čistilne naprave v posameznih občinah, prav tako delamo skoraj izključno z lokalnimi kadri,« je ob obletnici izpostavil direktor Boštjan Aver. Jaka Kastelic, predstavnik Ekologov brez meja, pa je izpostavil, da Vrhnika velja za zgledno občino, kar zadeva ravnanje z odpadki in recikliranje.
Župani polni pohval
»Na komunalo smo najbolj ponosni, ko ne vemo, da obstaja. Ponavadi o komunali govorimo, ko ni vode ali ko ostajajo smeti. V zadnjih letih nismo zasledili pritožb občanov zaradi komunale, kar je uspeh. Tudi v prihodnje si želimo, da bi nadaljevali dobro delo,« pa je komunali ob obletnici zaželel vrhniški župan Danijel Cukjati. Poleg Vrhnike sta ustanoviteljici KPV še občini Borovnica in Log - Dragomer. Župan slednje, Miran Stanovnik, je poudaril, da je zanj najpomembnejše, da so zaposleni zadovoljni: »Imamo srečo, da so naši predhodniki, ki so upravljali komunalo, naredilo ogromno dobro delo. Vodovodarji in smetarji so najpomembnejši borci za okolje in nasmejani vodovodar in smetar sta zame najvišja prioriteta.« Župan Borovnice Peter Černilogar pa je ob tem dodal, da je komunalno podjetje močno in strokovno podkovano, kar jim zelo pomaga v tem investicijskem ciklu, ko prenavljajo vodovodno omrežje. »Komuniciramo predvsem s tehničnega vidika in naša uporabniška izkušnja je dobra, zato si želimo, da bi ta komunala praznovala še vsaj 100. obletnico.«
Rekordna izguba
Ob slavju so odkrito spregovorili tudi o trenutnih težavah KPV, saj so se letos drugič v zgodovini znašli v rdečih številkah s primanjkljajem v višini skoraj 800.000 evrov. »Smo v težkem in rekordnem minusu. Direktorsko funkcijo sem nastopil maja, in ko smo analizirali situacijo, smo ugotovili, da je to najslabše leto v 60 letih obstoja družbe. Bremena te izgube pa ne smejo nositi občani,« je komentiral Boštjan Aver. Poudaril je, da so sprejeli ukrepe, ki bodo sanirali primanjkljaj do naslednjega leta. Pri tem se bodo trudili, da stroškov ne bodo prenesli na občane. »800.000 evrov dolga ne morejo kriti samo občani, saj bi to pomenilo dvig položnic za 20 odstotkov, čemur se želimo izogniti,« je povedal direktor in pojasnil, da lahko z različnimi ukrepi primanjkljaj zmanjšajo za 500.000 evrov. Med njimi je omenil tudi zmanjšanje stroškov digitalizacije in stroškov dela, saj bodo z »mehkim odpuščanjem« v naslednjih letih zmanjšali število zaposlenih z zdajšnjih 90 na 80.
»Vsi si želimo, da podjetje ostane javno in da ne bo potrebna dokapitalizacija,« je dodal direktor. Župani so se strinjali z željo direktorja, da se za vsako ceno izognejo dokapitalizaciji tega javnega servisa. »Nujno je, da oskrba s čisto pitno vodo in odvajanje odpadkov ostaneta javna služba. V določenih trenutkih je to mogoče dražje, kot če bi delo opravljal koncesionar, a je pa to tako pomembna služba, da si je ne bi upal zaupati zasebnikom,« je komentiral Cukjati, ki je izpostavil, da ima javno podjetje še nekaj rezerve iz prejšnjih let, ki bo pomagala prebroditi krizo. »Komunala je imela različne strategije. Nekateri direktorji so želeli nastopati na trgu z gradbenimi storitvami in izkazalo se je, da ne more tekmovati,« pa je razloge za primanjkljaj komentiral Černilogar. Stanovnik pa je dodal, da je po njegovi oceni za primanjkljaj odgovoren tudi nekdanji nadzorni svet, ki se ni dovolj aktivno odzval na prej omenjene gradbene aktivnosti.
