»Vlada z interventnim zakonom ogroža pravični prehod Šaleške doline. Dokument, ki naj bi bil zakon, se bere kot kazenski zakonik za lokalno skupnost, saj ne vsebuje strategije za prestrukturiranje, niti zaveze, da bodo v državnem proračunu za leto 2025 zagotovljena sredstva za pravični prehod. Nekateri odločevalci očitno ne razumejo pomena prestrukturiranja, saj ne gre le za reševanje energetskih družb in njihovih direktorjev, temveč za širše družbene izzive, vključno z gospodarstvom, izobraževanjem in socialno varnostjo ranljivih skupin. Namesto da bi država zagotovila sredstva za prestrukturiranje regije, breme prestrukturiranja enostavno prelaga na lokalno skupnost. Nesprejemljivo je tudi, da zakon celo omogoča možnost uporabe tujega premoga, kar nikoli ni bilo potrebno za zagotavljanje toplote. Zakon je neodgovoren, saj kaznuje Šaleško dolino, kot da bi bila kriva za svojo zgodovinsko odvisnost od termoelektrarne. Če bi bila skrb za toplotno energijo res tako velika, bi akterji že pred časom ukrepali, ko je Teš ceno ogrevanja skozi leta zvišal za 400 odstotkov, ne pa prelagali odgovornosti na nas,« je razočaran velenjski župan Peter Dermol. Predlog zakona so zato dane zavrnili tudi velenjski mestni svetniki.
Ves čas iščejo tudi alternativne vire
Dermol je svetnike in svetnice seznanil, da je na vlado, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, Holding Slovenske elektrarne (HSE), Slovenski državni holding in evropsko komisijo že naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ali je izločitev Teša in Premogovnika Velenje iz skupine HSE res edini možni scenarij. »Sam do danes nisem videl niti enega dokumenta ali pravnega mnenja, ki bi to dokazoval. Če ima država iskrene namene, jih bo predložila,« je bil oster Dermol. Dotaknil se je tudi alternativnih virov, ki jih v Šaleški dolini ves čas iščejo. V igri je bilo že sežiganje odpadkov v Tešu, pa tudi postavitev sončnih panelov na Družmirskem jezeru. A kaj, ko se vedno dvigne glas kakšne civilne iniciative. »Zato je treba vse ideje vedno najprej dati na papir, jih finančno ovrednotiti, povedati ljudem, kaj bodo imeli od tega, in se nato odločiti, kako in kaj. Žal pa se bo vedno našla manjšina, ki bo vsemu oporekala in bo močnejša,« se zaveda velenjski župan, ki v Šaleški dolini ne izključuje niti referenduma. Kar zadeva cene ogrevanja, ki se je seveda že začelo, pa letos v Velenju težav ne pričakujejo. »Upamo in pričakujemo, da Teš ne bo spreminjal cene, seveda pa je treba iz nje izločiti emisijske kupone,« je še dejal Dermol, ki pričakuje, da bo država sklepe občinskega sveta spoštovala. Ne nazadnje so Velenjčani že večkrat jasno izrazili svoja stališča in zahteve glede izvedbe pravičnega prehoda regije. A ti so v trenutnem predlogu zakona popolnoma spregledani. »Zato tudi zahtevamo, da sta tako zakon o razvojnem prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije kot zakon o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje sprejeta prej ali vsaj sočasno s sprejemom interventnega zakona, saj bomo le tako dobili zagotovila, da bo prestrukturiranje regije potekalo po načelih pravičnega prehoda,« je sklenil Dermol.
Sicer pa so v Velenju le dan prej gostili ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška z ekipo in izrazili upanje, da bodo deležni državne finančne pomoči. »Za projekte prestrukturiranja bomo do konca leta namenili 5,3 milijona evrov lastnih sredstev. To pomeni, da bomo primorani nekatere druge pomembne investicije v občini, namenjene izboljšanju kakovosti življenja občank in občanov, preložiti v prihodnost,« je ministru Jevšku dejal Dermol.
