Slovaška družba Corwin v Ljubljani zaključuje svoj prvi nepremičninski projekt, gradnjo stanovanjske soseske Kvartet ob Rakuševi ulici. Uporabno dovoljenje za štiri stolpiče s skupaj 236 stanovanji so pridobili novembra lani, pred božičem pa so kupcem že predali prva stanovanja. Po besedah vodje projekta Tomaža Cirkvenčiča so stanovanja začeli prodajati že leta 2020, kmalu po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Naprodaj je le še peščica stanovanj, največje povpraševanje pa je bilo po eno- in dvosobnih stanovanjih, je dejal vodja projekta.
»Ker prodajamo stanovanja in ne kvadratnega metra, smo cene oblikovali za posamezno stanovanje kot celoto. Pri tem smo upoštevali velikost stanovanja, kako je orientirano, kakšna je lega stanovanja in podobno. Če pa bi za nazaj računali neko povprečno prodajno ceno, so stanovanja stala okoli 4400 evrov za kvadratni meter,« je dejal Cirkvenčič in dodal, da so kupci, ki so stanovanja kupili čisto na začetku gradnje, zanje plačali nekoliko manj. Direktor družbe Corwin v Sloveniji Michal Maco je pojasnil, da se pri vstopu na slovenski trg niso želeli pozicionirati kot investitor v luksuzne nepremičnine in da so kupcem želeli ponuditi cenovno dostopna stanovanja.
Navdih našli pri zašiljenih stolpnicah soseske BS3
Špela Videčnik iz arhitekturnega studia Ofis arhitekti, ki je zasnoval sosesko Kvartet, je pojasnila, da so v zadnjih petih nadstropjih večja stanovanja s terasami, v nižjih pa manjša stanovanja z ložami. Skoraj celotno pritličje v vsakem bloku ima po njenih besedah zračen lobi, preostali prostor je namenjen kolesarnicam. Te so v pritličje umestili zato, da bi bila uporaba koles za stanovalce čim bolj udobna, je dejal Cirkvenčič. Četverica blokov je razporejena cikcak zato, da čim več stanovanj dobi čim boljšo osvetlitev tako pozimi kot poleti, je pojasnila Videčnik. »Vsi objekti imajo ošpičen zgornji del, da ustvarjajo dialog z gorami, ki so v ozadju. Pri tem so nam bili inspiracija bloki v BS3, ki so nekakšen spomenik slovenske arhitekture modernizma,« je razložila Videčnikova in dodala, da se na tak način tudi vizualno zmanjša volumen stanovanjskih blokov.
Posebnost Kvarteta bo med drugim tudi to, da bo četverico 54 metrov visokih blokov upravljala hčerinska družba Corwin Home. »S tem kupcem zagotavljamo, da je potencial njihove nepremičnine v celoti izkoriščen in da zanjo skrbimo njeni razvijalci. S tem smo korak pred konkurenco in dokazujemo naše zaupanje v kakovost projektov, ki jih gradimo,« je pojasnil Cirkvenčič.
Vilharia naj bi bila zgrajena
do konca prihodnjega leta
Da je Corwin prišel na slovenski trg, je po besedah Maca najbolj zaslužna ravno Špela Videčnik. Arhitektka je s Corwinom sodelovala pri projektu v Bratislavi, tako Maco, in jim je predstavila potencial Ljubljane. Ravno so razmišljali o širitvi posla v katero od sosednjih držav, a so se raje odločili za Slovenijo. V Ljubljani Corwin trenutno razvija še štiri druge projekte. Ob Vilharjevi cesti že gradijo poslovno stavbo Vilharia, ki jo promovirajo kot najbolj zeleno poslovno stavbo, za katero si v slovaški družbi prizadevajo pridobiti certifikat ogljično nevtralne stavbe (Vilharia bi bila šele tretja tovrstna stavba v Evropi). Graditi so začeli marca lani, dela pa naj bi bila končana do konca prihodnjega leta, je povedal Maco. Vilhario je zasnoval danski biro Schmidt Hammer Lassen skupaj z Eleo iC.
V duhu filozofije trajnostne gradnje je Corwin tako Kvartet kot Vilhario zasnoval na prej degradiranih površinah. Ker želijo revitalizirati degradirana območja, ni presenetljivo, da preostale projekte načrtujejo na zemljišču nekdanjega Veletekstila ob Masarykovi cesti, zemljišču Kolinske ob Šmartinski cesti in nepozidanem zemljišču severno od Baragovega semenišča oziroma vzhodno od nekdanje veleblagovnice Slovenijales, ki danes rabi kot parkirišče. Ob Masarykovi Corwin v sodelovanju z arhitekturnim studiem Snøhetta načrtuje gradnjo stanovanjske soseske z okoli 300 stanovanji. Maco pričakuje, da bodo še letos oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Na območju Kolinske je Corwin skupaj z družbo Hartenberg lastnik okoli štirih hektarjev zemljišča. »Kot investitor redko dobiš priložnost, da lahko urediš celotno četrt,« je priznal Maco in pojasnil, da nameravajo za del zemljišča predlagati spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta. Tudi za projekt ob Linhartovi cesti, ki ga prav tako razvijajo z Hartenbergom, bodo morali počakati na sprejem podrobnega prostorskega načrta, zato bolj natančne časovnice razvoja tega projekta Maco še ni mogel napovedati.
