Dobrega pol hektarja gole površine na pobočju Gore pod znamenito cerkvijo svetega Petra v Begunjah na Gorenjskem po novem prekriva okoli tisoč mladih dreves. Za njihovo sajenje so poskrbeli v domačem podjetju Elan, vendar drugače, kot to počnejo druga podjetja in organizacije. »Kar banalno je postalo sajenje, pogozdovanje slovenskih gozdov, ki so jih prizadele naravne ujme ali opustošili škodljivci. Enkratne udarniške akcije, podprte z donacijami različnih podjetij in civilnih organizacij so razumljene kot dejanje, s katerim smo rešili, obnovili gozd. Pa je resnica zelo daleč od tega,« pravi Andrej Avsenek, vodja blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije. »Želimo, da donatorji prevzamejo skrb za gozd tudi po sajenju. Podjetje Elan se je na tako pobudo z veseljem odzvalo in skupaj z večjim lastnikom gozda, Agrarno skupnostjo Poljče, smo sklenili dogovor, da izvedemo večletni projekt obnove gozda pod svetim Petrom,« je poudaril.
Neverjeten odziv zaposlenih
Pridružili smo se več kot 40 prostovoljcem, zaposlenim v Elanu, ki so drevesa sadili v spremstvu gozdarjev. »Interesa za tokratno akcijo pogozdovanja je bilo v podjetju res veliko. Izbrali smo prostovoljce iz vseh služb in vseh divizij, preostalim pa smo obljubili, da bodo prišli na vrsto, ko bo v naslednjih petih letih treba za te sadike ustrezno skrbeti,« pravi Anita Jerala Peterman, vodja nabave zimske divizije v tem podjetju. »Želimo, da pri skrbi za gozd sodelujejo vsi zaposleni in da to postane del kulture našega podjetja,« pa dodaja podpredsednik Elana Leon Korošec.
Na terenu ni bilo nič prepuščeno naključju. V agrarni skupnosti so predhodno poskrbeli za čiščenje terena, ki ga je zaraščalo grmičevje. Gozdarji pa so po površini namestili količke, enakomerno oddaljene drug od drugega. Pod njihovim budnim očesom so ob količkih zaposleni iz Elana izkopali jame in vanje zasadili pripravljene sadike: oreh, češnjo, gorski javor, divjo hruško in lesniko. »Gre za plemenite listavce in hkrati medovite rastline. Pomembni sta namreč tudi družbena in čebelarska vloga gozda, ne le kakovosten les,« opozarja Avsenek. Poučil nas je, da količki ne bodo v oporo sadikam, pač pa so namenjeni označevanju, kam jih zasajajo. »Ko bodo v prihodnje Elanovi zaposleni odstranjevali bujno rastje, ki se bo zaraščalo okoli sadik, bodo točno vedeli, kje so sadike posajene,« dodaja.
Skrb za gozd, dokler ne bodo drevesa dovolj visoka
Elanovi zaposleni bodo imeli z gozdom v prihodnjih petih letih kar nekaj dela. Odstranjevati bo treba rastje, da bodo imela drevesa dovolj prostora za rast in razvoj. »Jeseni jih bodo zaščitili pred divjadjo s posebnim premazom. To bodo počeli, vse dokler ne bodo sadike v višino zrasle dva do tri metre in bodo zunaj dosega divjadi. Tako bodo izpolnjeni pogoji za samostojnost dreves, ki bodo lahko uspela v kakovosten odrasel gozd,« opisuje Avsenek. Sestava tal je po njegovih besedah kakovostna. Pred približno stotimi leti so bili, kot pravi, na tem mestu pašniki, po drugi svetovni vojni pa so se ob opuščanju paše zasadili borovci. Leta 1984 jih je močan veter podrl, neurejeno lastništvo pa je botrovalo opuščeni skrbi za morebitno obnovitev gozda, zato je teren vse do pred kratkim preraščalo grmovje.
Korošec ob tem poudarja, da ima akcija podjetja tudi simboličen pomen. »Les je pomemben gradnik naših izdelkov, od vseh dobaviteljev tudi zahtevamo, da les pridelajo na način, da kar ga posekajo, ga tudi obnovijo. Čutimo odgovornost do gozda do lesa, pa tudi do ohranjanja lokalnega okolja, v katerem delujemo,« poudarja.
