Na seji 27. februarja bo mestni svet ponovno odločal o tem, ali direktorici javnega zavoda Zdravstveni dom Ljubljana Antoniji Poplas Susič dati dodatek k plači iz naslova redne delovne uspešnosti za leto 2021, in sicer za obdobje od 10. aprila do konca leta 2021. Ta tema bo nedvomno zbodla tako opozicijske mestne svetnike kot del javnosti, saj je ljubljanski zdravstveni dom zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov in posledičnih težav pacientov brez osebnega zdravnika že več mesecev predmet javnih polemik.
Mestni svet je sicer že septembra lani sklenil, da direktorici v bruto znesku za leto 2021 pripada 2220 evrov redne delovne uspešnosti, in sicer za naloge, ki jih je opravila kot direktorica ZD in kot namestnica direktorja za razvoj zdravstvene dejavnosti. Soglasje k predlogu bi moral dati tudi zdravstveni minister, ki pa tega ni storil, saj so na ministrstvu opozorili, da je bil določen znesek dodatka za redno delovno uspešnost previsok. Zato so v zdravstvenem domu izračun popravili, mestni svet pa bo moral o njem ponovno odločati. Po novem izračunu direktorici pripada največ 1100 evrov bruto.
Že lansko leto, ko je bil predviden višji znesek, so svetniki z Liste Zorana Jankovića brez zadržkov glasovali za dodelitev omenjenega dodatka Poplas-Susičevi. Glede na to, da ima županova lista v novem sklicu mestnega sveta skupaj s koalicijsko partnerico stranko Gibanje Svoboda kar 26 svetniških glasov, je pričakovati, da bo Poplas-Susičeva kljub vsem težavam, s katerimi se soočajo pacienti brez osebnega zdravnika, dobila omenjeni znesek.
Lani sta proti sklepu o dodelitvi dodatka za redno delovno uspešnost glasovala le svetnika iz vrst NSi, preostali opozicijski svetniki niso glasovali. Mojca Sojar (NSi) je takrat dejala, da predloga ne more podpreti, ker je tudi pod vodstvom Poplas-Susičeve Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana zapustilo veliko strokovnega kadra. Izpostavila je, da po njenem mnenju objektivno odgovornost za nastalo situacijo nosi tudi direktorica.
Samostojna svetnica iz vrst SLS Tina Bregant je priznala, da ni seznanjena s tem, kako se ocenjujejo kriteriji za dodelitev dodatka za redno delovno uspešnost. »Osebno je zame merilo uspešnosti vodstva zdravstvenega doma to, kako so z zdravstvenim domom zadovoljni uporabniki in tudi zaposleni. Če ne poskrbiš za potrebe več tisoč pacientov, ki so ostali brez osebnega zdravnika, hkrati pa ne poskrbiš za zaposlene, se meni to prej zdi neuspeh,« je dejala Bregantova. »Izgubili smo kompas in pozabili, kaj je primarni namen zdravstvenega doma. In to je, da je vsak pacient ustrezno oskrbljen in da ima osebnega zdravnika,« je prepričana Bregantova.
Pogoje in merila za določitev višine dodatka za redno delovno uspešnost za direktorje zdravstvenih zavodov določa več predpisov: zakon o sistemu plač, uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju ter pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev v javnih ustanovah s področja zdravstva. Delovna uspešnost se presoja na podlagi treh meril: poslovna uspešnost zavoda, strokovnost, kakovost in varnost izvajanja javne zdravstvene službe ter razvojna naravnanost zavoda. Svet zavoda ZD Ljubljana je presodil, da je vodstvo ljubljanskega ZD vsa tri merila izpolnilo v maksimalni meri. Med drugim so ugotovili, da je ustvaril več prihodkov, kot je bilo odhodkov, izpostavili pa so tudi, da so ankete med zaposlenimi in pacienti izkazale pretežno zadovoljstvo ter da se je v primerjavi z letom 2020 povečalo število prejetih pohval na račun ZD.
Če bo mestni svet soglašal, bosta iz naslova redne delovne uspešnosti za leto 2021 nagrajena tudi strokovna direktorica ZD Ljubljana Tea Stegne Ignjatovič in nekdanji direktor Rudi Dolšak. Prva bo prejela 2636 evrov, drugi pa 1257. Dolšaku je dodatek iz redne delovne uspešnosti pripadel tudi za leto 2020, ko je prejel 1142 evrov bruto. Leta 2020 je bila Poplas-Susičeva Dolšakova namestnica, zato ji je iz istega naslova pripadlo 211 evrov, strokovni direktorici pa je tistega leta pripadel dodatek v višini 659 evrov. Velja omeniti, da pomanjkanje zdravnikov družinske medicine ZD Ljubljana pesti že več let, saj je predsednica sveta zavoda Dunja Piškur Kosmač na januarski seji mestnega sveta pojasnila, da gre za problematiko, ki traja že skoraj desetletje.
Do sredine leta 2020 brez dodatka za redno delovno uspešnost
Preverili smo, za katere druge javne zavode je mestni svet v zadnjih letih dal soglasje za dodelitev dodatka direktorjem ter njihovim pomočnikom oziroma namestnikom, pri analizi pa smo izpustili ravnatelje vrtcev in osnovnih šol. V tem obdobju so dodatek za redno delovno uspešnost dobili direktorji 19 javnih zavodov, Javnega stanovanjskega sklada in Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije. Mestni svetniki so dali soglasje k vsakemu od predlogov, ki je prišel na njihove mize. V trinajstih od teh ustanov so dodatek za redno delovno uspešnost dobili še pomočniki oziroma namestniki direktorjev. Skupni znesek dodatkov, ki jih je za drugo polovico leta 2020 in leto 2021 odobril mestni svet, znaša dobrih 88.000 evrov. Pred 1. julijem 2020 izplačilo tega dodatka zaradi varčevalnih ukrepov v javnem sektorju zakonsko ni bilo dovoljeno. O redni delovni uspešnosti direktorjev za leto 2022 bo mestni svet odločal v letošnjem letu.
Sklepi mestnega sveta razkrivajo, da je najvišji znesek za redno delovno uspešnost leta 2020 pripadel nekdanjemu direktorju Zdravstvenega doma Ljubljana Rudiju Dolšaku, in sicer gre za 1142 evrov bruto. V letu 2021 pa je najvišji znesek pripadel poveljniku Gasilske brigade Ljubljana Tomažu Kučiču. Gre za znesek 2112 evrov bruto. Drugo mesto po višini dodatka sta si delila direktor Javnega stanovanjskega sklada Sašo Rink in direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blaž Peršin, ki jima je mestni svet odobril dodatek v višini 2031 evrov bruto.
Pridobijo lahko še dva dodatka
Poleg redne delovne uspešnosti so javni uslužbenci ob izpolnjevanju zakonskih pogojev upravičeni še do izplačila delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela oziroma iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu. Med letoma 2019 in 2022 je mestni svet iz teh dveh naslovov odobril za okoli 298.000 evrov dodatkov direktorjem. Najvišji dodatek za povečan obseg dela si je prislužil Rink, in sicer je v letih 2021 in 2022 dobil po 8124 evrov bruto.
Morebitni dodatki direktorjem za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu za leto 2022 bodo določeni v letošnjem letu. Med letoma 2019 in 2021 pa je mestni svet vsa tri leta ta dodatek »požegnal« direktorju Festivala Ljubljana Darku Brleku, direktorici Ljubljanskega gradu Mateji Avbelj Valentan, direktorju Muzeja in galerij mesta Ljubljana Blažu Peršinu, direktorici Mednarodnega grafičnega likovnega centra Nevenki Šivavec, direktorici Mestnega gledališča ljubljanskega Barbari Hieng Samobor, direktorju Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana Tiborju Syedu Miheliču, direktorici Živalskega vrta Ljubljana Barbari Mihelič ter direktorici Kinodvora Metki Dariš. Najvišji znesek dodatka iz tega naslova je bil kar okoli 12.800 evrov (bruto), kolikor je leta 2021 dobila direktorica Mednarodnega grafičnega likovnega centra, po 12.000 evrov bruto pa so istega leta prejeli še Mateja Avbelj Valentan, Barbara Hieng Samobor, Blaž Peršin in Darko Brlek.
