Velenje, Bruselj. V Velenju bo številnim prebivalkam in prebivalcem letošnja kurilna sezona ostala v slabem spominu, saj so, tako so prepričani, za ogrevanje odšteli več, kot bi bilo potrebno. V Ljudski iniciativi Velenje, ki se je oblikovala prav zaradi visokih zneskov na položnicah, so prepričani, da je za te v prvi vrsti krivo vodstvo Komunalnega podjetja Velenje, zato so pred dnevi velenjskemu županu Petru Dermolu predali peticijo, s katero zahtevajo odstop njihovih vodstvenih organov. Očitkov, da je za to krivo vodstvo komunale, se na občini vseskozi otepajo, med vzroki za visoke zneske pa so že ob prvih protestih omenili tudi težavo, da je v mestu energetsko saniranih premalo stavb, in sicer le tretjina vseh. Izkušnje in aktivnosti, ki jih izvajajo v Šaleški dolini v sklopu prestrukturiranja regije, s katerimi želijo občane aktivno vključiti v proces preobrazbe ter jim na tak način tudi v prihodnje omogočiti čim nižje življenjske stroške, je velenjski župan Dermol predstavil tudi v Bruslju, kjer se je udeležil mednarodne konference o energetsko učinkovitih stavbah.
Zmanjšali bodo izgube v sistemu
»V lokalni skupnosti pripravljamo pregled porabe toplote in vode po posameznih večstanovanjskih objektih, na osnovi katerega bomo že aprila pripravili ustrezne razpise za sofinanciranje nujnih ukrepov za znižanje porabe v naslednji kurilni sezoni. Občanom je za nasvete na voljo tudi energetska pisarna, ki jo bomo nadgradili v energetsko-podnebno pisarno. Naša občina pa bo pristopila tudi k izvedbi mehanizma evropske komisije in Evropske investicijske banke za pospeševanje investicij v energetsko učinkovitost in umeščanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni, s katerim bomo lahko občanom sofinancirali izdelavo investicijske in projektne dokumentacije ter razširjenih energetskih pregledov.
S pospešenimi aktivnostmi in dodatnimi finančnimi spodbudami načrtujemo, da bomo v Velenju do leta 2030 energetsko sanirali več kot 65 odstotkov vseh zgradb, medtem ko jih je danes saniranih le 30 odstotkov,« je v Bruslju poudaril Dermol. Sicer pa so se tudi drugi evropski župani seznanili z aktivnostmi, ki bi mestom olajšale zeleno preobrazbo. Dermol pa je izpostavil tudi, da bodo v sklopu zelene transformacije daljinskega ogrevanja, ki je razdeljena na več faz, do leta 2030 prešli na nizkotemperaturni režim distribucije toplotne energije. »Ena izmed faz, ki je že v teku, je energetska sanacija stavb in obnova enajstih kilometrov toplovodnega sistema, s katero bomo zmanjšali izgube v sistemu,« je dejal. Največji izziv lokalne skupnosti pa predstavlja zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev znotraj občinskega proračuna za pomoč občanom. »Mi bomo letos iz proračuna za tovrstne pomoči namenili dodaten milijon evrov. Aktivno pa iščemo tudi druge načine, kako finančno pomagati pri sanaciji domov, tako na državni kot evropski ravni. Zato je zelo pomembno, da se tudi na ravni EU in države oblikujejo ukrepi, ki bodo ljudem v pomoč,« je jasen Dermol.
Zelena transformacija mesta
do leta 2033
Velenjska občina bo pristopila k izvedbi mehanizma evropske komisije in Evropske investicijske banke (EIB) za pospeševanje investicij v energetsko učinkovitost in umeščanje obnovljivih virov energije na lokalni ravni, prav tako so se prijavili na tehnično pomoč za pripravo študije glede ocene potencialnih virov OVE za ogrevanje. »Glede na evropsko pravilo 'energy efficiency first' pa pričakujemo, da se bo oblikoval dodaten fond sredstev za prenovo vseh objektov v mestu, ne samo javnih, saj sredstva Eko sklada ne zadoščajo potrebam,« še opozarja Dermol. Sicer pa bodo že aprila v Velenju sprejeli ukrepe in pripravili ustrezne razpise za sofinanciranje kot pomoč občanom za znižanje porabe toplotnega ogrevanja oziroma vode že v naslednji kurilni sezoni. »Načrtujemo, da bomo zeleno transformacijo mesta izvedli do leta 2033. Pri čemer v procesu prestrukturiranja ne smemo pozabiti na socialno varnost ljudi in ne moremo prestrukturirati le energetike, ampak je treba prestrukturirati tudi gospodarstvo, vse družbene podsisteme in spremeniti miselnost ljudi,« še opozarja Dermol.
