Starši dijakov Gimnazije in srednje šole Kočevje so v pismu opozorili na domnevno nespoštljiv odnos ravnatelja in uvedbo novih pravil, s katerimi se dijaki ne strinjajo. Zapisali so, da je ravnatelj med uvodnim govorom ob začetku leta dijakom dejal, da je nad njihovim vedenjem, vzgojo in številnimi izostanki negativno presenečen. Uporabljal naj bi tudi neprimerne in ponižujoče besede. »Po besedah dijakov naj bi ravnatelj v predavalnico zakorakal brez pozdrava, nagovor pa vehementno začel, da se mu smilijo starši, ki cele dneve delajo, pa so vzgojili tako bolne otroke,« so povedali starši.

Dijake naj bi označil s samorastniki in napovedal različne ukrepe. Med drugim naj bi jim onemogočil ponavljanje pisanja testa in izboljšanje ocene, kar so lahko počeli do letošnjega šolskega leta. Starši so prepričani, da bi to lahko vplivalo na težje pridobivanje dobrih ocen, od katerih je odvisen splošni uspeh. »Ta dodatni rok je bil pomembna prednost kočevske gimnazije pred drugimi,« so povedali.

»Nekateri dijaki so se odločili, da prve roke izkoristijo, da si ogledajo, kakšen je test. Prvič so manjkali, saj so vedeli, da bo preizkus potekal še enkrat čez dober teden.«

Gregor Pečan, ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje

 

Imeli posebni drugi rok

Ravnatelj Gimnazije in srednje šole Kočevje Gregor Pečan je za Dnevnik pojasnil, da svojo funkcijo opravlja dobro leto. »Svoje prvo leto sem namenil opazovanju in stvari pustil takšne, kot so bile. Opazil sem, da so stvari, ki se dogajajo, sporne in nekoristne za dijake,« je povedal. Na konferencah so ga profesorji opozarjali, da dijaki prepogosto manjkajo ob pisanju pisnih preizkusov.

Posebnost te srednje šole je bil pred dobrim desetletjem uvedeni drugi rok za pisanje testov. To je v praksi pomenilo, da je vsak pisni preizkus potekal dvakrat. »Nekateri dijaki so se odločili, da prve roke izkoristijo za to, da si lahko ogledajo, kakšen je test. Mnogi med njimi pa so prvič manjkali, saj so vedeli, da bo preizkus v vsakem primeru potekal še enkrat čez dober teden,« je povedal ravnatelj. Takšen ukrep je dijakom omogočil, da so ocene popravljali, četudi so bile te pozitivne ali visoke, denimo ocena štiri. Težava pa se je pojavila, ko so morali profesorji temu prilagoditi izvedbo šolskih ur.

Manjkajo tudi 130 ur na leto

Pečan je izračunal, da zaradi dodatnih rokov profesorji pri tujih jezikih, pri katerih so obvezna štiri pisna ocenjevanja na leto, porabijo kar štiri dodatne ure. Pri slovenščini, kjer je obvezno pisanje eseja, ki poteka dve šolski uri, pa do šest šolskih ur na leto. Takšna poraba ur se je ravnatelju zdela nepoštena do tistih dijakov, ki redno prihajajo k pouku in opravljajo vse šolske obveznosti. Ob tem je še pojasnil, da možnosti popravljanja ocen na šoli niso ukinili.

»Prilagodili smo pisanje pisnih preizkusov tako, da bodo učenci, ki zbolijo ali imajo druge nepreložljive obveznosti, še vedno lahko popravili in pridobili vse zahtevane ocene. Na prvi šolski dan sem imel približno pol ure časa, da vsakemu oddelku pojasnim, kakšna so nova pravila. Svojih misli nisem zavijal v celofan. Jasno sem jim povedal, da je izostankov preveč. Problem pa so predvsem starši, ki otrokom kar brez razloga pišejo opravičila,« je dejal. Izračunal je, da gimnazijec povprečno manjka 130 ur na leto, strojni tehnik 132,5 in ekonomski tehnik 128 ur na leto. To je po njegovih informacijah veliko več od splošnega povprečja. 

Priporočamo