»Izredno smo veseli, da smo projekt zagotavljanja poplavne varnosti naših prebivalcev ob reki Savinji, od Ločice pri Polzeli do Letuša, s podpisom pogodbe z Direkcijo RS za vode (DRSV) ter ministrstvom za naravne vire in prostor pripeljali do realizacije in se bodo začela dela na terenu. Zgradili bomo sedem ločenih objektov ter spremljajoče ureditve, ki bodo več kot 12.000 prebivalcem v Spodnji Savinjski dolini zagotovile večjo poplavno varnost in mirnejše življenje ob Savinji,« pove Tomaž Žohar, župan občine Braslovče, ki je bila v katastrofalni poplavi avgusta 2023 ena najbolj prizadetih.
Varnost tudi v primeru ponovitve poplave
Tako braslovško kot občino Polzela so močno prizadele že poplave v letih 2012, 2008 in 1990. Ravno na osnovi slednje, leta 1990, so zato sprejeli državni prostorski načrt (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti od Ločice pri Polzeli do Letuša, ki pa se vse do leta 2022 ni začel uresničevati. Marca 2022 sta občini z DRSV podpisali dogovor o zagotovitvi poplavne varnosti in se zavezali, da v njenem imenu pripravita projekt ter celotno gradbeno dokumentacijo za izvedbo protipoplavnih ukrepov. »Na osnovi javnega razpisa smo se z izbranim izvajalcem Vodnogospodarskim birojem Maribor lotili projektiranja, a nas je katastrofalna poplava avgusta 2023 prehitela. In močno spremenila porečje hudourniške Savinje, saj je s seboj prinesla neprimerno večjo količino poplavne vode, kot smo opredelili v DPN glede na poplavo leta 1990. Poplavilo pa je tudi Letuš, ki ga s protipoplavnimi ukrepi ni bilo mogoče zadostno zaščititi. Zato je bila sprejeta odločitev, da se del prebivalcev Letuša izseli in se tam zgradi suhi zadrževalnik, za kar pa so ukrepi v okviru novega DPN še v pripravi,« pove Žohar.
Natančne številke, koliko prebivalcev se bo moralo izseliti iz Letuške gmajne, ta čas še ni. So se pa morali pri projektiranju vrniti skoraj na začetek, saj si želijo zagotoviti maksimalno poplavno varnost tudi v primeru, če se poplava, kakršna je bila avgusta 2023, ponovi. »V tem času smo pridobili zemljišča več kot 350 lastnikov na levem in desnem bregu Savinje, na dolžini okoli sedem kilometrov. Nekatera smo odkupili, za druga pridobili služnost ter izdelali celovit projekt izdelave ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti na območju obeh občin, ki zajema tako razširitve struge, razlivna območja, prečne in vzdolžne nasipe kot tudi pragove za upočasnitev hitrosti reke in zaščito temeljev mostov,« pove polzelski župan Jože Kužnik. Oba župana poudarjata, da je ta projekt za prebivalce obeh občin ob reki Savinji neprecenljiv, saj bo prinesel mirnejše, varnejše in kakovostnejše življenje okoli tri tisoč ljudem.
Vrednost celotne naložbe je ocenjena na 25 milijonov evrov, od tega bodo samo gradbena dela stala 17,3 milijona. Financira pa jo Evropska unija iz načrta za okrevanje in odpornost. Tako izvedbeni načrt za vse ukrepe v strugi Savinje kot projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenih dovoljenj za nove nasipe/zidove in objekte za regulacijo pretoka je v pripravi. Dela bodo začeli še ta mesec, zaključena naj bi bila predvidoma konec junija prihodnje leto. Minister za naravne vire in prostor Jože Novak pa je že napovedal sanacijo urejanja vodotokov s trajnimi rešitvami, ki bodo izvedene na sonaravni način in odporne proti podnebnim spremembam. »Gre za tretji projekt na Savinji. Posamezni projekti so sestavni del končnih rešitev. Smo globoko v zgodbi 450 milijonov evrov za celotno ureditev Savinje v naslednjih petih letih. Projekti nastajajo v tesnem sodelovanjem z občinami, pri čemer nas župani obveščajo o razvoju del na terenu,« poudarja Novak. x
