Novela zakona o financiranju vzgojno-izobraževalnih institucij zapoveduje 45 oddelkov kot zgornjo mejo velikosti javnih vrtcev. Predlog bi eksplicitno onemogočil načrt, da se ustanovi združeni zavod, v katerem bi bilo 23 ljubljanskih vrtcev z več kot 700 oddelki.
Avgusta lani napovedano združitev vseh 23 samostojnih ljubljanskih vrtcev v enotni zavod je januarja potrdil mestni svet ljubljanske občine. Stroka, sindikat in stanovska združenja so se poenotili v kategoričnem nasprotovanju napovedani združitvi. Po njihovi oceni bi ogrozila avtonomnost ravnateljev, ki ne bi imeli več nadzora nad financami, zmanjšal pa bi se tudi vpliv staršev in zaposlenih. Na drugi strani je ljubljanska občina zagovarjala odločitev z argumentom, da gre za optimizacijo poslovnega delovanja vrtcev, saj se administrativno in drugo delo podvaja po posameznih vrtcih. Pri tem so kritike mirili, da bi bili ravnatelji z združitvijo razbremenjeni finančnega in administrativnega dela in bi se lahko bolj posvetili pedagoškemu delu.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, morda najpomembnejši udeleženec v tej razpravi, je bilo do nedavna v tej polemiki zadržano. Najprej so previdno odgovarjali, da morajo predlagani načrt združitve vrtcev še preučiti. Pri tem so dodali, da predlog po njihovi oceni verjetno ni skladen s trenutno zakonodajo. Iz odgovorov ministrstva tako ni bilo jasno, ali nasprotujejo predlogu združitve vrtcev ali napovedujejo, da bo za uresničitev tega načrta treba spremeniti zakonodajo. Zaradi pritiska sindikatov je občina februarja predlog umaknila in ga vrnila na pisalno mizo, da najdejo predlog, ki bi bil sprejemljiv tudi za sindikate.
Ministrstvo: Največ 45 oddelkov
Maja je bil v javni obravnavi predlog novele zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja. Med predlogi je tudi dopolnitev 44. člena, s katero bi jasno postavili zgornjo mejo števila oddelkov v posameznem vrtcu. »Javni vrtec lahko deluje z največ 45 oddelki,« se glasi predlagana dopolnitev omenjenega zakona. Ljubljanski vrtci so imeli v minulem šolskem letu skupno kar 769 oddelkov. V noveli je sicer zapisano, da omejitev ne velja retroaktivno, torej zakonodaja ne zadeva vrtcev, ki že imajo več kot 45 oddelkov. Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je v okviru javne obravnave ministrstvu poslalo vrsto pripomb k novemu zakonu. Ministrstvo so opozorili, da bi vrtci, ki imajo že sedaj 45 oddelkov, morali ob morebitnem dodatnem oddelku ustanoviti nov zavod, če bi obveljal trenutni predlog zakona. To bi občinam vzelo pristojnosti in prineslo dodatne finančne obremenitve. »Predlagamo črtanje tega določila in spremembo politike, ki bi morala kvečjemu spodbujati združevanje javnih zavodov z namenom posodobitve in poenotenja dela ter modernizacije izvedbe administrativnih procesov za strateške, poslovne dejavnosti in dejavnosti skupnega strokovnega pomena,« so v ZMOS sporočili ministrstvu in dodali: »Odločitev, kako velik naj bo posamezen javni vrtec, je treba prepustiti ustanoviteljici.« Iz ljubljanske občine so sporočili, da je ZMOS omenjene pripombe poslal tudi v njihovem imenu.
Mestne občine: Dovolite ustanovitev centrov
Med pripombami mestnih občin je tudi osnutek predlaganega novega člena zakona, ki predvideva možnost, da se ustanovi »center javnih zavodov«. Tega bi lahko ustanovile občine tako, kot lahko država ustanovi centre šol. V predlaganem členu lahko preberemo, da center »ne opravlja pedagoške dejavnosti, izvaja pa spremljajoče in druge dejavnosti (računovodstvo, pravno-kadrovske dejavnosti, organiziranje prehrane, vzdrževanje, čiščenje prostorov in podobno), ki služijo javnim zavodom, ki so v center vključeni«. Z združitvijo bi javni zavodi prenehali biti samostojne pravne osebe in bi postali organizacijske enote centra. V primeru ustanovitve tovrstnega centra pa ne bi veljala omejitev števila oddelkov, kot je predlagana v noveli. »Ravnateljem organizacijskih enot se omeji poslovna funkcija v delu, ki se nanaša na spremljajoče dejavnosti, ki jih izvaja center, v celoti pa ostanejo pedagoški vodje, ki opravljajo pedagoško funkcijo avtonomno in s celovito strokovno samostojnostjo,« lahko še preberemo v predlogu. Center bi sicer imel svet zavoda, v katerem bi bilo pet predstavnikov zaposlenih in trije predstavniki staršev. V svetu pa sploh ne bi bili prisotni predstavniki ustanoviteljic vrtcev, torej občin, kar je sicer glavna razlika glede na umaknjeni predlog občine. Občina je omenjeni predlog poslala tudi v potrditev Sindikatu vzgoje in izobraževanja, ki ga je zavrnil, kot smo že poročali. Med drugim zato, ker po njihovi oceni svet javnega zavoda ni veljaven, če v njem ni predstavnikov ustanoviteljice.
Skupnost vrtcev: Centri naj se eksplicitno prepovejo
Na predlagani člen so se ostro odzvali v Skupnosti vrtcev Slovenije (SOS). Predsednica Silvija Komočar je ponovno poudarila, da ni možno govoriti o avtonomnosti in samostojnosti javnega vrtca, če bi ravnatelji izgubili poslovodno funkcijo. Pri tem je dodala, da bi sprejetje predlaganega člena imelo negativne posledice za širše področje vzgoje in izobraževanja. Po njeni oceni bi zaposleni izgubili stik z vodstvom, kar škodi pedagoškemu procesu in strokovnemu razvoju kadrov. V skupnosti predlagajo, da naj zakon eksplicitno prepove združevanje. »Menimo, da je z zakonodajo nujno treba preprečiti, da bi se javnim vrtcem v posameznih občinah omogočila ustanovitev centrov javnih vrtcev, v okviru katerih bi samostojni vrtci izgubili status samostojnih pravnih oseb.«
