Člani Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije so na pobudo ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter odličnih odzivov iz preteklih let med poletnimi počitnicami ponovno organizirali Slovenski rokodelski tabor, ki bodo potekali v kar devetih slovenskih krajih, kjer delujejo rokodelski centri: v Ribnici, Veržeju, Rogatcu, Kamniku, Moravčah, Slovenski Bistrici, Škofji Loki, Idriji in Slovenj Gradcu. Tudi letos bo lahko z rokodelci ustvarjalo več kot 80 otrok in mladih, je pa zanimanje za tabor med mladino vsako leto večje.
Ovce pred leti vrnili na planino
V Kamniku v Tuhinjski dolini se je tabor na temo obdelovanje volne končal v soboto. Kar enajst udeležencev je od četrtka pod vodstvom mojstric rokodelk Emi Gregorčič, Brigite Jeras in Zdenke Žavbi pobliže spoznalo zlasti polstenje. »Domov bodo odnesli unikatno ročno izdelano polsteno torbo. Lovro, ki je edini fant v skupini, pa si je izdelal klobuk,« nam je na Menini planini povedala Žavbijeva. Mladi, ki so bivali v Termah Snovik, so se v petek dopoldne z manjšim avtobusom pripeljali na planino, kjer so obiskali ovčarsko kmetijo Jožeta Hribarja, ki je zaslužen, da so se ovce ponovno vrnile na planino. »Ovce so bile na posebnih pašniki na Menini od nekdaj. Kaj je bil razlog, da jih skoraj dve desetletji ni bilo, ne vem, ampak to je preteklost. Zadnja leta smo se kmetje, ki vzrejamo ovce, na novo organizirali in jih ponovno pripeljali na planino,« je povedal Hribar in dodal, da je greh držati ovco v poletnih mesecih v dolini, ko pa je planina raj za njih. »Trenutno se na planini pase nekaj deset ovc,« je še dodal Hribar, ki na planini pase tudi čredo konj.
Še preden smo končali pogovor pod kozolcem, ki ga je Hribar postavil z družino, je mladina ovce, ki so se prosto pasle, prignala v ogrado. Simpatično in pospremljeno z najstniškim smehom je bilo videti mlade, ki po travniku tečejo za ovcami. »To delo mi je super. Tudi doma imamo poleg konj nekaj ovc. Tako da jih znam spraviti skupaj,« je povedal dvanajstletnik iz Tunc in dodal, da se v družbi deklet kot edini fant na taboru počuti odlično. Tudi štiri leta mlajša Zala zna ravnati z ovcami. Kot smo izvedeli, se nekaj ovc njene družine tudi pase na planini. »Se strinjam, da je dela z živalmi vedno veliko. Do zdaj še nisem imela škarij za striženje ovc v rokah, zato pa rada pomagam mami, ki doma ustvarja z volno. Včasih izdelamo tudi kakšno milo ali torbico,« je povedal deklič in dodal, da z mamo občasno obišče tudi srečanje članic Rokodelskega društva Tuhinj.
Svoje izdelke razstavili
Potem ko je Janez Jeras, lastnik ovc, pokazal postopek strojnega striženja ovc – v smehu je priznal, da gre s škarjami težje – so se mu najpogumnejši lahko tudi pridružili. »Po navadi je tako, da se ovca striže, ko začne listje rasti, in drugič, ko odpada. Poleti volna ščiti žival pred piki muh, vendar na višini 1300 metrov, kjer se pasejo, teh ni veliko,« je povedal Jeras, Zala pa ga je dopolnila, da postriženi ovci, ki je sprva sramežljivo postopala nekaj metrov stran od črede, vsaj ne bo vroče.
Poleg postopka striženja ovce je bil obisk planine namenjen tudi demonstraciji in razvrščanju runa glede na kakovost. Zdenka Žavbi je na primerih pokazal, za kaj se lahko uporablja najbolj fino runo, manj kakovostno pa je primerno samo za polnjenje. »Smo pa včeraj imeli teoretični del sortiranja volne, mlade smo učili, kako se jo opere in ročno obdeluje. V večernih urah smo pripravili kviz in znanje deklet je bilo res odlično,« je bila na svoje učenke ponosna Žavbijeva.
Zadnji dan tabora bodo sklenili s še zadnjimi deli na svojem izdelku, ki je do zadnjega šiva narejen ročno. In če vas bodo danes poletne temperature privabile hladiti se v enega od bazenov v Termah Snovik, si oglejte razstavo njihovih del. Ta bo od 15. ure dalje postavljena v recepciji hotela.
