»V lokalni skupnosti si močno prizadevamo, da se zaradi gradnje hitre ceste razbremeni promet v središču mesta. Dovozne in transportne poti do gradbišč namreč potekajo v bližini šol, vrtcev, zdravstvenega doma in mestnega središča, zato jih moramo čim prej speljati drugače. V sodelovanju z državo urejamo vse potrebno za poglobitev podvoza pri Esotechu, s čimer bi omogočili dostop do gradbišč po Rudniški cesti. V septembru se bomo glede nujnega urejanja državnih cest v občini in glede skupnih strateških projektov na področju infrastrukture ponovno sestali s predstavniki ministrstva za infrastrukturo,« je na zadnji seji mestnega sveta predstavil pereč problem velenjski župan Peter Dermol.
Svetniki so se seznanili s trenutno gradnjo severnega dela tretje razvojne osi, ki v velenjski občini poteka na območju Škalskega jezera in naselja Konovo. »Čeprav dela močno bremenijo lokalne ceste in okolje, gradnjo tretje osi podpiramo in pri tem vseskozi tvorno sodelujemo,« je dejal Dermol. Hkrati pa izrazil pričakovanje, da se bodo odgovorni pogovarjali z občani, ki živijo v neposredni bližini gradbišč, delovišč in obvozov, ter poiskali najboljše rešitve zaradi povečanega tovornega prometa, prahu in hrupa. »Krajani so izjemno potrpežljivi, voznike tovornih vozil pa, v času poletnih počitnic, dodatno prosimo, da so pri vožnji skozi naselje še bolj previdni in da poskrbijo za to, da se bo na dovoznih in obvoznih cestah čim manj prašilo in krušilo kamenje,« pa je na seji sveta izpostavila predsednica krajevne skupnosti Škale - Hrastovec Petra Bevc.
Parcele večinoma odkupljene
Še kako dobro pa se vsi zavedajo, da bo čimprejšnje dokončanje hitre ceste izboljšalo prometno povezavo med osrednjo Slovenijo in Koroško. To pa bo koristilo tudi gospodarskemu razvoju savinjsko-šaleške regije, ki je v fazi izstopa iz premoga in intenzivnega prestrukturiranja gospodarstva in podjetništva. Hitra cesta je torej za razvoj gospodarstva nujna, odgovorni za gradnjo pa se trudijo slediti zastavljenemu časovnemu razporedu, po katerem naj bi bila gradnja končana leta 2028.
Na odseku od Šentruperta do Velenja, dolgem 14 kilometrov, so od 198 hektarjev potrebnih zemljišč do zdaj odkupili 93 odstotkov parcel in 45 od 47 objektov, ki so predvideni za odstranitev. Dars je tudi že začel pridobivati gradbeno dovoljenje za gradnjo na posamičnih delih bodoče hitre ceste med štajersko avtocesto in Velenjem, prav tako pa so stekli prvi postopki za izbiro izvajalcev gradbenih del. Pravnomočna je tudi prva faza razpisa za izvajalca del za odsek Šentrupert–Podgora, za odsek 2 od Podgore do Velenja je prva faza razpisa v postopku pregleda ponudb, druga faza pa sledi po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Na 17,5 kilometra dolgem odseku od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec, pa je gradnja razdeljena na osem sklopov, od katerih je sklop Gaberke že zaključen. Od 163 hektarjev zemljišč je odkupljenih 98 odstotkov potrebnih parcel.
Sredi junija je Dars pridobil tudi gradbeno dovoljenje za viadukt Ravne 1 na sklopu del E (Velunje). S sodbo upravnega sodišča pa je postalo pravnomočno tudi dovoljenje za navezovalno cesto N1 Konovo v okviru sklopa H. Trenutno Dars načrtuje prijavo gradbišča, dela naj bi bila končana jeseni prihodnje leto. Na območju Škalskega jezera in Konova naj bi bila dela končana septembra prihodnje leto. Gradnja je v teku tudi na sklopu F – Jenina pri Podgorju pri Slovenj Gradcu in bo končana še letos. Ravno ta odsek je tudi eden zahtevnejših, saj bodo na njem trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov. Do konca letošnjega leta pričakujejo gradbena dovoljenja tudi za odsek hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, nadaljevanje gradnje pa bo odvisno od pravnomočnosti.
