Leto dni po ujmi, ki je Partizanski bolnici Franja zadala osmi nesrečni udarec v njeni 80-letni zgodovini, je soteska bolj ali manj nedotaknjena. Strehi dveh povsem porušenih barak, v katerih sta bila rentgen in kuhinja, nesrečno čepita sredi nekdanjega dvorišča. Pot do Franje je še vedno razkopana suha struga, ki si jo je lani ustvarila podivjana Čerinščica. V sotesko je mogoče priti le po zasilnih mostovih čez lestve, držeč se za improvizirane opore iz lesa in zateznih pasov. Muzealci in oskrbniki so iz nje odnesli vrednejše stvari in opremo, vse ostalo pospravili v barake.
Oskrbnika Matevž Rijavec in Luka Kalan v skrito sotesko prideta enkrat na teden, okna in vrata barak puščata na stežaj odprta, da prepih odganja vlago. Na prvi pogled deluje, da vseh barak ne bo treba popolnoma obnoviti, a Rijavec ni čisto prepričan. »Ko bomo začeli podirati, bomo šele odkrili vse probleme,« z nogo potolče po preperelem podu pred eno od barak. Prikima, da Franja še ni dovolj varna, da bi lahko v njej začeli obnovitvena dela. Čakajo, da alpinistično usposobljeni gradbinci začnejo čistiti zaledje in vse mreže, v katerih se lovi kamenje, ter z dodatnimi mrežami in pregradami zavarujejo spomenik.
Samo obnova zaledja
bo stala 2,5 milijona evrov
»Obnova bo kompleksen projekt,« poudarja župan Cerknega Gašper Uršič. Samo dela v zaledju bolnišnice naj bi stala 2,5 milijona evrov, ki jih občina ne more pokriti sama. Skupaj s stroški obnove spomenika in gradnjo informacijskega centra pod sotesko bi se lahko skupni znesek obnove najmanj podvojil. Prihodek od vstopnin pa po besedah župana ne pokrije niti stroškov spremljanja stanja v zaledju, stroškov čiščenja mrež in vodne pregrade. Zato so iz lokalne skupnosti na državo oziroma ministrstvo za kulturo vložili pobudo, da bi lastništvo bolnišničnih barak, zemljišč in parkirišča pod vstopom v sosesko prenesli na državo. »Menim, da sta spomenik in Franjina zgodba za nas Cerkljane, Slovence in tudi Evropejce preveč pomembna, da bi slonela zgolj na ramenih lokalne skupnosti,« odločitev utemeljuje župan. Državno lastništvo bi močno olajšalo sanacijo in nato tudi skrb za spomenik. »Po dosedanjih informacijah je ministrstvo za kulturo temu naklonjeno,« pravi, ob tem pa ne skriva želje, da bi kljub prenosu lastništva Franje na državo v domačih rokah še vedno ostalo upravljanje spomenika.
Optimistično odprtje leta 2025
Franja je tokrat pred osmo večjo obnovo. Narava in potok sta bila med delovanjem bolnišnice njena zaveznika, skozi leta pa sta jo vse bolj ogrožala. Mirna obdobja med obnovami so vse krajša, zato je tudi pomislekov o njeni obnovi kar nekaj. Kljub vsemu tokrat ta še ni pod vprašajem. »Franjo bi radi ohranili v čim bolj izvorni obliki, poskrbeti moramo tudi za varnost,« pravi Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, pod okrilje katerega sodita Cerkljanski muzej in Partizanska bolnica Franja. Ali bo Franja res obnovljena že prihodnje leto, ne upa preveč na glas napovedovati. »Obnovo lahko zamaknejo vremenske razmere, finančna sredstva, ureditev vstopnega objekta in prenos lastništva. Vsi si jo seveda želimo čim prej, a hkrati zagovarjamo strokovno premišljeno obnovo,« pravi sogovornik. Župan Uršič medtem še vedno upa, da bi jo lahko znova odprli leta 2025. »Glede na to, da vsa dokumentacija ostaja še iz pretekle obnove, da so že pridobljene stavbne pravice na vodotokih, bo s papirji veliko manj dela kot nazadnje … Zavedamo pa se, da ne gre za klasična gradbena dela. Če nam uspe letos rešiti zaledje, je časovnica za prihodnje leto še vedno realna,« pojasnjuje.
Takoj po ujmi so v Mestnem muzeju Idrija na posebnem računu začeli zbirati donacije za njeno obnovo. Do konca maja se je zbralo dobrih 25.000 evrov, sredstva za obnovo pa bodo zbirali tudi na današnjem dobrodelnem koncertu, na katerem bo pretežno s partizanskimi pesmimi nastopilo osem pevskih zborov in drugih glasbenikov.
