Konec marca bi se moralo končati poskusno obratovanje centralne čistilne naprave na liniji blata. Ker do navedenega datuma ni bilo zaključeno, se občina z izvajalcema Rikom in OTV dogovarja o sklenitvi dodatka za podaljšanje pogodbenega roka. Z občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet ter javnega podjetja Voka Snaga so sporočili, da bodo poskusno obratovanje na liniji blata podaljšali do 20. decembra letos.

Na vprašanje, zakaj je podaljšanje potrebno, so iz občine in javnega podjetja sporočili, da »zaradi prilagoditve tehnološkega procesa«. Za kakšno prilagoditev gre, na občini niso dodatno pojasnili. Javno dostopni aneksi k pogodbi za nadgradnjo čistilne naprave kažejo, da je bilo sprva predvideno, da bo poskusno obratovanje na liniji blata potekalo 365 dni od datuma izdaje uporabnega dovoljenja. To pomeni, da bi se poskusno obratovanje moralo končati 30. novembra lani.

Iz aneksa, ki ga je občina podpisala januarja letos, ko je prvič podaljšala rok za zaključek poskusnega obratovanja, je razvidno, da so takrat rok podaljšali »zaradi zmanjšanega dotoka in s tem zmanjšane obremenitve centralne čistilne naprave Ljubljana v primerjavi s pogodbeno opredeljenimi obremenitvami«. Iz aneksa še izhaja, da je bilo prvo podaljšanje potrebno zaradi vzpostavitve stabilnega delovanja linije blata v pogojih zmanjšanje obremenitve.

Podaljšanje roka naj ne bi vplivalo na položnice

Po zaključku nadgradnje čistilne naprave v Zalogu bo ta imela zmogljivost 555.000 populacijskih ekvivalentov (PE). To je enota za obremenitev vode, ki jo povzroči en človek v enem dnevu. Ker čistilna naprava še ne dosega končne projektirane vrednosti obremenitve, je na liniji blata treba »določeno opremo prilagoditi trenutni obremenitvi«, so pojasnili na občini. Ob zmanjšani obremenitvi bi čistilna naprava delovala za 380.000 PE, kaže aneks, ki so ga občina ter Riko in OTV sklenili januarja letos.

Na občini smo preverjali, kako zmanjšana obremenitev vpliva na delovanje čistilne naprave in ali se bo to kakor koli odrazilo na položnicah občanov. Na občini in Voki Snagi so zagotovili, da »zmanjšana obremenitev nima večjega vpliva na delovanje centralne čistilne naprave, obratovanje se ji lahko prilagodi«. Poleg tega, so dodali, zaradi zmanjšane obremenitve stroški za občane ne bodo višji.

Sklenili več aneksov, ki so močno povišali vrednost projekta

Na vprašanje, ali bo za čas podaljšanja poskusnega obratovanja občina nosila kakšne dodatne stroške in bo torej z izvajalcema morala skleniti nov aneks, so na občini odgovorili, da izvajalci niso podali zahtevkov. Občina je z Rikom in OTV sicer sklenila že več aneksov, ki so bistveno povišali pogodbeno vrednost. Ob skleniti gradbene pogodbe leta 2017 je bilo predvideno, da bo nadgradnja čistilne naprave, ki vključuje vzpostavitev sistemov za odstranjevanje dušikovih in fosforjevih spojin iz odpadne vode, stala 39,5 milijona evrov brez davka. Zaradi različnih razlogov so sklenili več aneksov, ki so vrednost projekta povišali na kar 55,7 milijona evrov brez davka.

Več kot 30 milijonov evrov evropskih sredstev

Nadgradnja centralne čistilne naprave v Zalogu je del velikega okoljskega projekta odvajanja in čiščenja odpadnih voda na vodonosniku Ljubljansko polje, ki vključuje še gradnjo spornega kanala C0 in dograditev fekalne kanalizacije na 39 območjih znotraj mestne občine Ljubljana ter določenih delih občin Vodice in Medvode. Za nadgradnjo čistilne naprave je ljubljanska občina pridobila skoraj 30,4 milijona evrov evropskih kohezijskih sredstev in še skoraj 5,4 milijona evrov državnega denarja. Za celoten veliki okoljski projekt je občina pridobila skoraj 61,6 milijona evrov evropskih in državnih sredstev. Po podatkih občine so doslej na območju prestolnice na novo na kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo priklopili 680 objektov. Največ težav pri tem več kot 100 milijonov evrov vrednem projektu občini povzroča gradnja kanalizacijskega kanala, ki naj bi odpadne vode iz severozahodnega dela Ljubljane, Vodic in Medvod pripeljal do centralne čistilne naprave. Zataknilo se je pri pridobivanju gradbenega dovoljenja za zadnjih 128 metrov kanala C0.

Med drugim se je občina z aneksom maja lani zavezala pokriti stroške višjih cen električne energije in kemikalij v času poskusnega obratovanja čistilne naprave. Riko in OTV sta sicer pogodbeno dolžna kriti stroške porabljene elektrike in kemikalij za čas poskusnega obratovanja, vendar le do višine cen, ki so jih določili v ponudbi iz leta 2013. V vmesnem času pa so cene elektrike zelo narasle. Pri kemikalijah so cene od leta 2013 narasle nekoliko manj, a še vedno občutno, so pred časom pojasnili na občini.

39,5 mio. € je bila prvotna pogodbena vrednost nadgradnje centralne čistilne naprave Ljubljana.

16,2 mio. € se je povišala pogodbena vrednost tega projekta.

Bo potreben nov aneks?

Toda z lanskim aneksom sta občina in Riko višje cene elektrike in kemikalij uskladila le do februarja 2024. Za obdobje od takrat do zaključka poskusnega obratovanja na liniji blata pa naj bi pogodbeni stranski sklenili nov dodatek k osnovni pogodbi. Čeprav je občina z izvajalcem januarja letos sklenila nov aneks, pa v njem niso dorekli dodatnih stroškov zaradi višjih cen kemikalij in elektrike. V aneksu sta opredelili le, da stroški porabe električne energije in kemikalij v času podaljšanega poskusnega obratovanja na liniji blata do 31. marca 2025 niso strošek izvajalca, iz česa gre sklepati, da bo te stroške nosila občina.

Na občini smo preverjali, kako zmanjšana obremenitev vpliva na delovanje čistilne naprave in ali se bo to kakor koli odrazilo na položnicah občanov. Na občini in Voki Snagi so zagotovili, da “zmanjšana obremenitev nima večjega vpliva na delovanje centralne čistilne naprave, obratovanje se ji lahko prilagodi”.

Zato smo občino prosili za pojasnila, ali to pomeni, da bodo sklenili še en aneks ter koliko bo ta visok na račun stroškov elektrike in kemikalij. Odgovorili so zgolj, da je »ovrednotenje stroškov električne energije in kemikalij še v obravnavi«. Velja omeniti, občino je razlika v ceni kemikalij med 1. decembrom 2023 in 29. februarjem 2024 stala nekaj manj kot 13.200 evrov brez davka na dodano vrednost, stroški elektrike od 7. februarja 2023 do 29. februarja 2024 pa nekaj več kot milijon evrov brez davka, pri čemer gre za stroške, ki so nastali tako na liniji vode kot tudi na liniji blata.

Priporočamo