Ljubljanski mestni svet je konec leta 2023 napovedal združitev vseh 23 ljubljanskih vrtcev v enotni zavod. Za združitev takšnega števila samostojnih zavodov v enega po mnenju Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ni bilo skladno s še vedno veljavnim Zakonom o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). Prvi osnutek novele omenjenega zakona, ki je bil pred mesecem v javni obravnavi, naj bi eksplicitno prepovedal združitev, saj je postavil zgornjo mejo pri 45 oddelkih. Po obravnavi novele na vladi je omenjeno določilo izginilo iz osnutka zakona, ki še čaka na obravnavo na vladi. Ali se bo pod novim zakonom dejansko mogoče združiti, pa ni jasno. Ko smo o tem vprašali župana Zorana Jankovića, ni želel komentirati, dokler zakon ne bo sprejet: »Mi smo povedali, kaj je naša želja, kaj bo naredilo ministrstvo, bomo pa videli.«
Ministrstvo: Združitve ne bo
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje smo vprašali, ali bo s sprejetjem zakona združitev samostojnih zavodov z isto dejavnostjo enoten zavod. »Združevanje vrtcev v javne vzgojno-izobraževalne zavode z več organizacijskimi enotami za izvajanje programa za predšolske otroke ne bo mogoče,« so odgovorili. Ko smo vprašali, na kakšni osnovi so dali to zagotovilo, so pojasnili, da se spreminja tudi sedmi člen tega zakona, »ki določa organiziranje vrtcev in šol, in sicer tako, da se lahko organizacijske enote javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda organizirajo le za izvajanje različnih javno veljavnih programov iz 9. člena tega zakona.« Neuradna interpretacija tega člena je torej takšna, da se lahko združujejo zavodi z različno dejavnostjo. Takšna definicija naj bi v praksi onemogočila združitev.
Interpretacije so lahko različne
»Zakon ne omogoča združevanja zavodov, ki izvajajo isti program, niti ne predvideva njihovega statusnega preoblikovanja v organizacijske enote,« je komentirala Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije (SVS). Opozorila pa je, da je predlagani zakon napisan nejasno, kar omogoča različne interpretacije. »Zakon ne vzpostavlja jasne pravne podlage za takšno združevanje obstoječih samostojnih javnih vrtcev, hkrati pa tudi ne vsebuje izrecne prepovedi zanj. Zato v skupnosti opozarjamo na zakonodajno praznino, ki omogoča različne interpretacije in povečuje tveganje za posege v obstoječo mrežo vrtcev brez jasnih zakonskih temeljev,« je opozorila predsednica skupnosti vrtcev.
Ta je dodala, da si želijo, da bi zakon izrecno omejil velikost institucij, da bi bilo jasno določeno, kakšen je lahko največji obseg institucije. »Trenutno vidimo zakonodajno praznino, saj zakon ne določa, ali je takšno združevanje sploh dopustno ali nedopustno, kar odpira prostor za različno razlago in ustvarja možnost, da se takšno združevanje v praksi vseeno poskusi izvesti. Menimo, da bi bilo to vprašanje nujno treba jasno urediti v zakonu, s čimer bi se izognili različnim interpretacijam in nepredvidljivim posegom v obstoječo mrežo vrtcev,« je še dodala in ponovno pozvala, da se v zakon uvede meja največjega števila oddelkov v posameznem vrtcu, kot je to bilo že v prvem osnutku zakona. Po njeni oceni bi lahko ukinitev tolikšnega števila vrtcev povzročila nepopravljivo škodo na področju predšolske vzgoje v državi. Opozorila pa je, da ima v teh primerih ministrstvo pomembno vlogo, saj preverja skladnost različnih aktov z veljavno zakonodajo.
