V Energetiki Ljubljana si od junija 2017 pri delu pomagajo z brezpilotnim letalnikom. Z njim lahko izdelujejo aerofotografije, nadzorujejo zunanji ovoj objektov, s termokamero izvedejo termografske analize stanja objektov, lahko pa tudi izdelajo 3D-model kakšnega objekta.
»Dimnik, kakršen je na primer na Verovškovi ali Toplarniški, je treba pregledati na vsakih nekaj let. Stanje zunanjega oboda smo doslej spremljali tako, da se je z vrha vanj spustil alpinist, poiskal morebitne razpoke in naredil fotografije,« postopek nadzora objektov v preteklosti opiše Mihael Kuzmič, eden izmed treh zaposlenih, ki imajo v Energetiki Ljubljana licenco za upravljanje dronov.
»Danes je vse veliko enostavnejše, saj brezpilotni letalnik dvigneš kakšnih 20 metrov v zrak, letiš okoli dimnika in poslikaš vse, kar te zanima, s čimer dobiš skoraj tridimenzionalni pogled objekta,« doda. Pregled je tako hitrejši, natančnejši in predvsem bolj varen.
Dron so sprva nabavili za lastne potrebe, nakar so začeli delati še za druge, zunanje naročnike. »Ob prenovi Drenikove ulice smo enkrat na teden poleteli v zrak ter tako spremljali napredovanje gradnje. Ker so fotografije metrične, se lahko iz njih na primer izračuna, koliko asfalta potrebujete za določeno površino. Za ljubljansko občino smo posneli fotografije določenih objektov, sodelovali smo tudi na lanski otvoritvi Poletnega festivala Ljubljana, kjer smo na predstavo po zraku z dronom pripeljali svetlečo Kolumbovo ladjico,« pokaže na raznolikost uporabe njihovega zrakoplova.
Nadzor pri vodotokih in požarih
Po svetu tovrstne zrakoplove gasilci, reševalci, policija in še kdo s pridom uporabljajo za fotografiranje kraja nesreč ter pri večjih naravnih nesrečah, o čemer po navedbah Kuzmiča razmišljajo tudi že pri nas.
»Z ljubljansko občino smo že govorili o sodelovanju pri merjenju pretoka Ljubljanice, saj bi tako lahko ocenili potencialno grožnjo poplav in identificirali najbolj kritične točke. Ob dvigu vode bi tako lahko ogrožene zaselke opozorili, naj se pripravijo na razlitje,« pripoveduje Kuzmič. Pomagali bi lahko tudi ob požarih. »Gasilcem bi priskočili na pomoč tako, da bi s termokamero iz zraka poiskali žarišča, ki sicer niso vidna, ta kamera pa zazna temperaturo. Tako bi lahko določili število gasilcev, potrebnih za stražo,« izpostavi še eno od možnosti.
Energetika Ljubljana je eden od treh imetnikov licence za uporabo dronov v kategoriji D v Sloveniji, najzahtevnejši ravni upravljanja brezpilotnih letalnikov v urbanem okolju. »Za pridobitev dovoljenja za kategorije A, B in C na agencijo za civilno letalstvo (CAA) zgolj pošlješ prijavo, za kategorijo D pa potrebuješ dovoljenje,« pravi Kuzmič. Za pridobitev dovoljenja za kategorijo D je treba najprej pripraviti zahtevano dokumentacijo, opraviti določeno število ur letov, predpisanih je tudi dvanajst vaj.
»Četverica z agencije nato pregleda vse papirje in dron, ali je v skladu z zahtevami, sledi terensko delo z letenjem. Če ocenijo, da si zadostil kriterijem, ti izdajo dovoljenje. Če ne, te zavrnejo. Mi smo ga dobili 17. junija 2017,« postopek opiše Kuzmič.
Brez dovoljenja prepoved letenja po mestu
Za učne lete se je Kuzmič z dvema kolegoma iz Energetike Ljubljana odpravil na prostrano območje, kjer ne ogrožajo nikogar. Območij preletov je več, v kategorijo 1 spadajo na primer travniki in polja, medtem ko se v kategorijo 4 uvršča denimo Tromostovje, torej urbana okolica, za katero je potrebno dovoljenje za kategorijo D.
»Kdor po mestu leta z malimi drončki s štirimi propelerji, krši zakon. A je težava v tem, da bi morali kršitelja, če bi ga hoteli kaznovati, dobiti med poletom,« pove o pravilih upravljanja teh naprav. Dron, kakršnega upravlja sam, ima osem propelerjev, dvojni GPS, za primer izpada mora imeti še rezervno napajanje, opremljen je tudi s padalom. »Po diagonali je dolg 70 centimetrov in tehta sedem kilogramov. Če komu pade na glavo, je z njim konec. Da se jih ljudje vendarle ne bi bali, jih prek spletnih kanalov izobražujemo o pravilih in načinu delovanja, hkrati pa opozarjamo, da gre za resne stvari in da droni niso igračke,« še pravi.
Trojica, ki je v podjetju usposobljena za upravljanje dronov, je doslej opravila 350 letov, od tega 160 še pred opravljanjem izpita za izdajo dovoljenja. Pri zahtevnejših poletih morata biti vedno prisotni dve osebi, ena vozi letalnik, druga po računalniku spremlja stanje drona in okoliščine letenja – koliko baterije še ima, kakšen je veter, kje točno leti, ali fotoaparat pravilno deluje…
»Če gledaš v zrak, ne moreš hkrati nadzorovati še vseh teh podatkov. Naš dokaj velik dron je na višini 400 metrov le še majhna pika. Če ga na nebu ne vidiš več, ne veš, v katero smer je obrnjen, in kaj hitro se lahko zgodi, da ga usmeriš stran od sebe. Ni tako enostavno, kot se zdi na prvi pogled,« sklene Kuzmič.
