V letošnjem letu Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana ne bo zaključil nobenega večjega projekta, a bo kljub temu imel veliko dela. Nadaljeval bo gradnjo treh stanovanjskih sosesk. Gre za soseske Litijska-Pesarska v Štepanjskem naselju, Zvezna v Zeleni jami in Rakova jelša I. V njih bo skupaj 283 neprofitnih najemnih stanovanj. Iz finančnega načrta sklada za letošnje leto je razvidno, da bo le soseska Zvezna končana v letošnjem letu, prvi stanovalci pa naj bi se vselili v letu 2026. Preostali dve soseski bosta dokončani in vseljeni prihodnje leto.

Zavetišče za brezdomce ob Poljanski cesti

V treh nadstropjih novega zavetišča za brezdomce bo 36 bivalnih enot s skupnimi kuhinjami. Foto: JSS MOL

V kratkem bi se lahko začela ureditev 11 oskrbovanih stanovanj v zasebni stanovanjski soseski Črnuški bajer. Sklad je namreč konec lanskega leta z javnim naročilom izbral družbo Demo plus za izvajalko gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del pri tem projektu. Podjetje Demo plus je ponudilo, da naročena dela opravi za ceno nekaj več kot 1,5 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Po javno dostopnih podatkih sklad z Demo plus še ni sklenil gradbene pogodbe.

»Gradbeno dovoljenje za objekt novega zavetišča za brezdomce je bilo pridobljeno aprila 2024. Gradnjo bomo začeli v prvi polovici leta 2025. Proti koncu leta 2026 sta predvideni pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja stavbe v uporabo ter izvajanje dejavnosti.«

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana

Družba Demo plus bo oskrbovana stanovanja uredila v prostorih znotraj soseske Črnuški bajer, v katerih je bil po prostorskem načrtu sprva sicer predviden javni vrtec. A na pobudo družbe investitorice Lagom je mestni svet podprl spremembo namembnosti teh prostorov v oskrbovana stanovanja. Nato je stanovanjski sklad leta 2023 od Lagoma te prostore odkupil in začel projektiranje oskrbovanih stanovanj.

Trenutno največji projekt, ki ga razvija ljubljanski stanovanjski sklad, je soseska Mestni kare Povšetova. Foto: Arhitekti Guzič Trplan

Trenutno največji projekt, ki ga razvija ljubljanski stanovanjski sklad, je soseska Mestni kare Povšetova. Foto: Arhitekti Guzič Trplan

V gradnjo zavetišča za brezdomce v prvi polovici leta

Kot kaže finančni načrt za leto 2025, stanovanjski sklad letos načrtuje začetek gradnje novega zavetišča za brezdomce na Poljanski cesti. Že lansko jesen je bila dejavnost zavetišča preseljena na začasno lokacijo na Povšetovi ulici, sklad pa je novembra porušil staro stavbo ob Poljanski cesti. »Gradbeno dovoljenje za objekt je bilo pridobljeno aprila 2024. Gradnjo bomo začeli v prvi polovici leta 2025. Proti koncu leta 2026 sta predvideni pridobitev uporabnega dovoljenja in predaja stavbe v uporabo ter izvajanje dejavnosti,« je sklad napovedal na spletni strani, kjer predstavlja projekt novega zavetišča. Nova stavba bo imela pritličje in štiri nadstropja. V pritličju bodo razdeljevalnica hrane, sanitarije in prostori za izvajanje svetovanj ter druge dogodke. V prvem nadstropju bodo prenočišča, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju pa 36 bivalnih enot s skupnimi kuhinjami.

Kot kaže finančni načrt za leto 2025, stanovanjski sklad letos načrtuje začetek gradnje novega zavetišča za brezdomce na Poljanski cesti. Že lansko jesen je bila dejavnost zavetišča preseljena na začasno lokacijo na Povšetovi ulici 10, sklad pa je novembra porušil staro stavbo ob Poljanski cesti.

Če bo sklad v začetku tega leta dobil gradbeno dovoljenje, bo še letos začel graditi tudi stanovanjsko stavbo ob Resljevi cesti. Ta se bo stikala s steno spomeniško zavarovane Tomanove hiše na naslovu Resljeva cesta 48. Sklad v stavbi načrtuje 33 stanovanj in prostore za eno bivalno skupnost. Posebnost tega skladovega projekta je ta, da stanovanja ne bodo imela pripadajočih parkirnih mest.

Čakajo gradbeno dovoljenje za trenutno največji projekt

Sklad medtem čaka tudi na izdajo gradbenega dovoljenja za svoj trenutno največji projekt. Gre za stanovanjsko sosesko Mestni kare Povšetova ali Novi center, ki bo zrasla na zemljiščih, kjer sta imeli nekoč prostore javno podjetje Snaga in Cestno podjetje Ljubljana. Sklad je vlogo za pridobitev dovoljenja oddal že februarja lani. Projekt vključuje gradnjo kar 361 neprofitnih najemnih stanovanj s podzemno parkirno garažo in poslovnimi prostori v pritličju objektov vzdolž Povšetove ulice.

Da bo lahko financiral izvedbo naštetih projektov, bo Mestna občina Ljubljana sklad letos dokapitalizirala z zneskom 5,5 milijona evrov. Poleg tega se bo sklad dolgoročno zadolževal, da bo lahko financiral vse te projekte. Sklad pričakuje, da se bo lahko zadolževal pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije.

Gradnja soseske Zvezna v Zeleni jami naj bi bila zaključena še letos, stanovalci pa se bodo vanjo vselili predvidoma prihodnje leto. Foto: Bojan Velikonja

Gradnja soseske Zvezna v Zeleni jami naj bi bila zaključena še letos, stanovalci pa se bodo vanjo vselili predvidoma prihodnje leto. Foto: Bojan Velikonja

Načrtujejo začetek gradnje 60 stanovanj v Glincah

Tudi Stanovanjski sklad Republike Slovenije načrtuje, da bo pred koncem letošnjega leta začel gradnjo nove stanovanjske soseske. Gre za sosesko Glince Podutik, ki bo umeščena na nepozidane površine med Cesto Andreja Bitenca in Pilonovo ulico, v njej pa bi sklad v dveh fazah zgradil 405 stanovanj. V prvi fazi bi sklad zgradil 60 stanovanj v štirih podolgovatih objektih, zaključek gradnje je predviden do konca leta 2027. Za to prvo fazo je sklad leta 2021 pridobil posojilo Razvojne banke Sveta Evrope.

283 stanovanj ljubljanski sklad trenutno gradi v treh
soseskah, in sicer v Zeleni jami, na Rakovi jelši in pri Štepanjskem naselju.

361 stanovanj sklad načrtuje v soseski Mestni kare Povšetova.

33 stanovanj sklad načrtuje v novem bloku ob Resljevi cesti.

11 oskrbovanih stanovanj bo sklad uredil v soseski
Črnuški bajer.

Sklad je na svoji spletni strani zapisal, da gradbeno dovoljenje pridobiva tako za prvo kot tudi za drugo fazo. Toda druga faza gradnje, ki vključuje do 345 stanovanj, je odvisna od več dejavnikov. Zemljišča so delno komunalno in prometno opremljena, Mestna občina Ljubljana bo recimo morala zgraditi cesto na skrajnem vzhodnem robu soseske, ki bo povezala Pilonovo ulico in Cesto Andreja Bitenca. Poleg tega je gradnja odvisna od zagotovitve sistemskega vira financiranja, večjega obsega zadolževanja in drugih ukrepov, ki so v pristojnosti države, je navedel sklad.

Priporočamo