Kljub pismu, v katerem Dejan Jurkovič, vodja Sektorja za investicije v železnice, arhitekta Markota Mušiča obvešča, da bodo v okviru nadgradnje ljubljanske železniške postaje predvidoma v začetku junija odstranili notranjo ureditev pritličja postajnega poslopja, ki jo je med letoma 1987 in 1996 obnovil Mušičev arhitekturni atelje, so nam iz ministrstva za infrastrukturo sedaj odgovorili, da bodo to notranjost zaenkrat ohranili takšno kot je, vse dokler ne bodo končali z izgradnjo novega nadhoda, predvidoma v drugi polovici leta 2026. V tem nadhodu so predvidene nove čakalnice, prodaja kart, info točka, postajna dvorana, servisi in nujne službe upravljavca železniškega prometa, medtem ko obstoječe poslopje železniške postaje, za katerega je bil Mušičev atelje v preteklosti tudi nagrajen, ostaja dostopno potnikom železniškega prometa. Mušičeva zasnova zaenkrat torej ostaja, a je njena prihodnost v trenutku, ko bo nadhod končan, nejasna.
Na današnjem novinarskem vodstvu po delovišču pri železniški postaji natančen odgovor na to, kaj naj bi se s 'starim kolodvorom' zgodilo, nismo dobili. Po besedah ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek se bodo o prihodnosti Mušičeve dediščine pogovarjali v prihodnosti, ko bo jasno, kaj naj bi se v tej stavbi dolgoročno sploh dogajalo. »Ključno pa je, da projektanti sodelujejo z ministrstvom za kulturo oziroma z zavodom za varstvo kulturne dediščine (ZVKD),« je dodala ministrica.
Stari in novi svet
Iz ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da imajo s strani zavoda za varstvo kulturne dediščine soglasje, s katerim lahko objekt ljubljanske železniške postaje ohranijo samo v osnovnem gabaritu iz leta 1849. To pomeni, da lahko porušijo severovzhodni in severozahodni prizidek ter morebitne Mušičeve avtorske elemente v teh dveh delih. Kot poglavitna razloga za rušitev so navedli: »Predstavitev postajnega poslopja v originalni podobi in gabaritih, ter vzpostavitev zunanjega prostora za dostop do nove postajne dvorane nad peroni, kjer bodo umeščene vse funkcije za potnike in službe, potrebne za nemoteno funkcioniranje železniškega prometa.« Dodali so, da je kot stavbna dediščina varovano postajno poslopje železnice, zgrajeno leta 1849, medtem ko prizidka kot dediščina nista varovana. »Nameravani posegi – odstranitev prizidkov – so vse od začetka projektiranja komunicirani z ZVKD, kateri rušitev prizidav podpira, saj se na ta način prikaže originalna zasnova poslopja iz druge četrtine 19. stoletja.«
Nadaljnja vsebina, raba in program poslopja 'starega kolodvora' ostajajo nedoločeni. Glede prihodnje vizije o dogajanju na železniški postaji so iz ministrstva še poudarili: »Skladno z veljavnim zazidalnim načrtom je v objektu železniške postaje dopustno urediti poslovno upravne ter trgovsko gostinske dejavnosti. Z instrumentom lokacijske preveritve je bil omogočen še program hotelske dejavnosti.«
