»Ljubljanska urbana regija (LUR) s središčem v Ljubljani predstavlja najpomembnejšo točko dnevnih migracijskih tokov v Sloveniji. Samo v Ljubljani je več kot 220.000 delovnih mest, kar obsega več kot četrtino vseh delovnih mest v Sloveniji, zaradi česar se tja dnevno pripelje več kot 120.000 ljudi iz drugih krajev,« lahko preberemo v najavi obsežnega projekta, ki ima namen vzpostaviti enoten sistem izposoje električnih koles. Projekt, ki se je začel lanskega oktobra, poleg ljubljanske vključuje še 20 osrednjeslovenskih občin. Do leta 2028 bodo za vzpostavitev tega sistema namenili okoli pet milijonov evrov evropskih sredstev, so izpostavili na Regionalni razvojni agenciji LUR.
Povečanje kolesarske mobilnosti med prestolnico in okoliškimi občinami je odvisno tudi od razvoja kolesarskih povezav. Ljubljansko kolesarsko mrežo (LKM) smo prosili, da bi njeno članstvo ocenilo kolesarsko infrastrukturo med središčem posamezne mejne občine in mestnim središčem Ljubljane. »Če hočemo motoriziranemu prometu ponuditi kolesarsko alternativo, mora biti povezava neprekinjena, udobna, varna, direktna in privlačna,« so sporočili iz mreže, katere člani so obredli vseh 14 občin, ki mejijo na Ljubljano. Pri tem so dodali, da prometna infrastruktura zahteva čas in denar, a sta po njihovi oceni širitev in izboljšanje kolesarske infrastrukture še vedno najbolj učinkovit način za zagotovitev bolj trajnostne mobilnosti, še posebej v Ljubljani, ki leži na ravnem. »Če gradiš več avtocest in jih širiš, privabljaš več avtomobilov, če gradiš kolesarsko infrastrukturo, privabiš več kolesarjev.«
Najboljša infrastruktura na jugu
Na splošno je na območju Ljubljane kolesarska infrastruktura najboljša na jugu, torej na območju Viča, Rudnika in Trnovega. Po mnenju članov LKM je povezava med mejo z Občino Ig in središčem prestolnice najboljša. To je edina trasa, ki so ji podelili oceno »zelo dobra«, pri čemer so izpostavili, da je kolesarska površina nova in sklenjeno, brez prekinitev povezuje obrobje prestolnice s središčem. Bolj pa so kritični glede kolesarske infrastrukture na ižanski strani. Ižanska cesta je za kolesarje nevarna, »zato večina za varen dostop do Iga še vedno uporablja ceste in poti, ki vodijo zelo naokoli«. Povezavo iz smeri Škofljice so prav tako ocenili kot »dobro«, saj je edina prekinitev kolesarske steze ob Dolenjski cesti Botanični vrt. Tega se sicer, ko je odprt, lahko prečka s kolesom.
Škofljiške poti so na splošno bolj kritične. Na voljo je vzporedna lokalna pot z malo prometa, a ta ni neprekinjena. Pri Lavrici je treba kolesariti kar po državni cesti in pri tem dvakrat prečkati železnico. »Veliko kolesarjev raje izbere bolj direktno alternativo: odstavni pas glavne ceste Škofljica–Lavrica–Ljubljana.« Ta povezava je glavna kolesarska pot tudi za občane Grosupljega in Ivančne Gorice. Vendar pri tem opozarjajo, da povezave med občinami za kolesarje niso varne. Najbolj problematičen je odsek med naseljem Šmarje - Sap in Škofljico, kjer leži klanec, površina pa ni označena. Člani LKM so kritični tudi do kolesarskih površin v Grosupljem, ki so jih označili za »minimalne«.
Na severu tekoče,a samo pred Ljubljano
Če je na jugu povezava v mestni občini boljša kot v sosednjih občinah, je na severu ravno obratno. Trzin in Mengeš imata dobro medsebojno povezavo vse do meje z mestno občino. Od tam morajo kolesarji po Dunajski cesti, ki je predvsem na območju Črnuč, do Ježice, za kolesarje neprimerna. Kot smo že pisali, kolesarska površina tam fizično ni ločena od prometne ceste. Ljubljanska občina je v odzivu na peticijo za letos na tem delu Dunajske ceste že napovedala omejitev hitrosti na 40 kilometrov na uro. V LKM opozarjajo, da Dunajska sicer ni optimalna povezava, saj bi bila za tamkajšnje mejne občine bližja trasa preko Štajerske ceste, ki pa nima urejene kolesarske površine. Iz Domžal je možna tudi pot preko Trzina ali proti Šentjakobu preko državne ceste 644, na kateri pa za Domžalčane, ki bi želeli hitro do glavnega mesta, prav tako ni primernih kolesarskih površin.
Na zahodu raznoliko
Iz Občine Brezovica vodi do ljubljanskega Dolgega mostu kolesarski pas minimalne širine ob prometno izredno obremenjeni Tržaški cesti. To povezavo so opredelili kot slabo vse do meje z Mestno občino Ljubljana (MOL). Občina Dobrova - Polhov Gradec ima nasprotno precej boljšo kolesarsko povezavo pred vstopom v mestno občino. »Povezava po Cesti Dolomitskega odreda od meje MOL do Viča je neustrezna, nevarna in neudobna, brez kolesarskega pasu, poteka skupaj z motoriziranim prometom, kjer hitrost na nekaterih predelih dosega tudi do 60 kilometrov na uro,« so opozorili v mreži. Povezavo na strani Medvod so opisali kot »slabo«, saj nima posebne kolesarske površine. Proti Ljubljani sicer potekata dve kolesarski povezavi, so nam sporočili.
Prva po lokalnih cestah skozi naselja Medno, Stanežiče in Gunclje, ki prometno niso zelo obremenjena. Druga povezava vodi prek novega kolesarskega mosta čez Savo, vendar se konča v Vikrčah, zato je manj optimalna. Tudi na poti iz Občine Vodice si mora kolesar površino deliti z motornim prometom. V Vikrčah lahko prečka Savo po brvi za kolesarje in pešce, ki je trenutno v rekonstrukciji. Lahko pa pot nadaljuje po Kajakaški cesti, vendar so jo opredelili kot nevarno, ali naredi ovinek skozi park Policijske akademije v Tacnu.
Na vzhodu je slabo
Dol pri Ljubljani si z Vodicami deli najslabšo oceno glede kolesarske povezanosti, in sicer tako na strani občine kot po prečkanju ljubljanske občinske meje. Kolesar se iz te občine do obvoznice vozi brez zavetja kolesarskega pasu. »Šmartinska cesta za obvoznico nima kolesarskega pasu, promet je gost in ni upočasnjen, kolesarjenje je nevarno in kolesarjev tam skoraj ni. Skozi Sneberje in Podgorico ni urejene kolesarske poti,« so slabo oceno te povezave utemeljili v mreži. Iz Litije in Šmartna pri Litiji sicer vodi državna kolesarska povezava, ki poteka po severnem bregu Save, vendar si kolesar večino časa vozišče deli z avtomobili. Prometa sicer ni veliko, po mnenju mreže je problematičen predvsem odsek med Zalogom in Podgradom, kjer je prometa več. Kolesarska infrastruktura se pojavi šele pri Zalogu, vendar se še ta mestoma prekine, predvsem na območju Most.
