Čeprav se na prvi pogled zdi, da živimo v družbi enakosti spolov, pa na mnogih področjih to še zdaleč ni res. Eno takšnih je tudi nevidno delo oziroma delo doma, ki vključuje različna gospodinjska opravila in skrb za otroke ter starejše. Čas, ki ga ženske porabijo za neplačano delo, je namreč še vedno izrazito neenak v primerjavi z moškimi. Moški se lahko zaradi tega bolj posvečajo svoji službi. V družinah, kjer imata oba visoko izobrazbo in službo na visokem položaju, se zaradi otrok skoraj vedno ženska odloči za skrajšani delovni čas ali slabši položaj, da se lahko moški še naprej nemoteno posveča karieri.

O razstavi smo poklepetali z (z leve strani) Mirjano Ule, Heleno Valas in Tanjo Rudolf Čenčič. Foto: Nik Erik Neubauer

O razstavi smo poklepetali z (z leve strani) Mirjano Ule, Heleno Valas in Tanjo Rudolf Čenčič. Foto: Nik Erik Neubauer

Stereotipi močno ukoreninjeni v naši družbi

Raziskovalci poudarjajo, da bi lahko bilo zmanjšanje prisotnosti žensk pri gospodinjskih delih in skrbništvu pomemben dejavnik pri odpravljanju razlik v plačilu med spoloma. Vendar pa tudi ženske, ki zaslužijo več od svojih partnerjev ali so edine zaposlene, še vedno porabijo več časa za vsakodnevna opravila doma. Statistika, ki velja tudi za Slovenijo, kaže, da so stereotipi še vedno močno ukoreninjeni v družbi. In ker je treba s spremembami začeti že zelo zgodaj, je socialni marketing Iz principa v trgovini na Starem trgu 30 pripravil pop-up ozaveščevalno trgovino z igračami, s katero nagovarja k premagovanju neenakosti na področju gospodinjskega in skrbstvenega dela. »S projektom opozarjamo, da družba že v zgodnjem otroštvu usmerja deklice in dečke na področja, na katerih naj bi delali kot odrasli. Že igrače so razdeljene na tiste, ki naj bi bile bolj primerne za posamezni spol. Medtem ko igrače za dečke spodbujajo učenje in raziskovalnega duha, deklicam poleg skrbi za svoj videz privzgajajo vlogo mame in gospodinje,« je pojasnila vodja socialnega marketinga Iz principa Tanja Rudolf Čenčič.

Igrače, ki so namenjene le deklicam. Foto: Nik Erik Neubauer

Igrače, ki so namenjene le deklicam. Foto: Nik Erik Neubauer

Projekt sofinancira ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. »Odgovornost je na družini pa tudi na družbi, da znamo te stereotipe nagovarjati in morda naslednje generacije deklic in fantkov usmerjati malo drugače. Zagotovo si želimo družbo, v kateri bodo tudi astronavtke – naj jih bo še več – predsednice, voditeljice velikih podjetij. Želimo si družbo, kjer bomo ženske enako zastopane kot moški,« je ob otvoritvi povedala Helena Valas, vodja sektorja za enake možnosti, ter dodala, da je to le en delček širše problematike in zgodbe.

Mirjana Ule, socialna psihologinja: »Predsodki ne izginjajo, ampak se njihovo izražanje spreminja. V prejšnjih obdobjih so se izražali agresivno in javno, zdaj pa je način izražanja hladen in prefinjen.«

 

Ne smeš plezati, ker si punčka

Kot sogovornica na dogodku je pregovorila tudi Mirjana Ule, socialna psihologinja, ki je dozorela kot človek v nekih drugih časih. »Moja prva teza ali pa iztočnica je, da nobena pravica ali svoboda, ki so jo osvojili v preteklosti, predvsem na tem spolnem področju, ni dokončna.« Psihologinja in raziskovalka stereotipov je opozorila, da čeprav smo neko tradicijo že prekinili, se zdaj v neoliberalnih razmerah vrača. »Predsodki ne izginjajo, ampak se spreminja njihovo izražanje. V prejšnjih obdobjih so se izražali agresivno in javno, zdaj pa je način izražanja hladen in prefinjen v smislu 'nič nimam proti, ampak …'. Če obstajajo spolne delitve, družba izgublja potenciale. Ljudje se namreč ne odločajo za področje študija in dela v skladu s svojimi željami, ampak glede na usmerjanje družbe,« je opozorila.

09.10. 2024 Igrače za fantke in punčke - Foto: Nik Erik Neubauer

09.10. 2024 Igrače za fantke in punčke - Foto: Nik Erik Neubauer

Sogovornica odkrito pove, da sodi v generacijo žensk, ki je začela razbijati spolne stereotipe in delitve. »Medtem ko v sodobnem času namenjamo deklicam eno vrsto igrač in dečkom drugo, so v času mojega otroštva otroke usmerjali na določena področja z nenehnimi opazkami. Tako nisem smela plezati po drevesu, ker sem bila punčka. Tudi nogometa nisem smela igrati,« se je spominjala Mirjana Ule in dodala, da hkrati sodi v generacijo, ki je doživela veliko osvoboditev, ko so kot najstnice dobile kavbojke. »Kakšna borba proti kavbojkam in dekletom se je vodila tako v družinah kot šolah! Celo iz šole so nas pošiljali domov, da smo se preoblekle. Ker smo se vztrajno borile, so nam potem zaukazali nositi halje. A ker smo si izborile pravico do halj po lastni izbiri, smo si izdelale halje iz jeansa.« Razstavo si je mogoče ogledati med 12. in 18. uro še vse do 16. oktobra. 

Priporočamo