»Uspelo nam je povezati visoko, popularno in ljudsko kulturo. Ob bok so postavljeni profesionalni in ljubiteljski ustvarjalci kot tudi obiskovalci krožkov, od klekljarskega do krožka za vezenje in kvačkanje, za katerega je celo čakalna vrsta,« je ob uvodu v razstavo, ki prikazuje letno produkcijo ustvarjalnega središča Centra Rog, povedala Meta Štular, vodja strateškega razvoja in programov ter kuratorka mednarodnega oblikovalskega festivala RogDizajnDnevi, ki v Rogu poteka ta teden, tako kot produktno razstavo pa ga oukvirja naslovna tema Kaj se lahko naučimo od prednikov?.
V veliki dvorani ustvarjalnega središča je na razstavi predstavljena skupnostna tapiserija Vse, kar delamo, je naše, ki si je naslov sposodila z ene od preteklih prvomajskih manifestacij. Ideja zanjo je nastala lanskega oktobra ob vselitvi v prenovljeno stavbo nekdanje tovarne Rog. Motive je izrisala prva udeleženka rezidenčnega programa Centra Rog Lea Kirstein iz Nemčije, pod koncept pa se podpisujeta še Uroš Topić in Vita Ivičić. V tapiserijo, ki upodablja Ljubljano, novo kreativno središče in različne identitetne simbole, povezane s tukajšnjim okoljem, je všito kontinuirano delo več kot 200 ur petnajstih ustvarjalcev, ki so se v tekstilnem laboratoriju srečevali na petkovem krožku. Za veliko tekstilno delo so porabili 150 kilogramov odpadnega materiala. »Navdušuje me, da je projekt dosegel svoj družbeni namen, kar je povezovanje ljudi, ustvarjanje skupnosti. Sodelujoči so se v enem letu spoznali in ustvarili prijateljstva in znanstva,« je o izkušnji projekta povedal Uroš Topić, vodja tekstilnega laba, kjer bo tapiserija v prihodnje visela.
O ideji in praksi skupnostnega na postavitvi v dvorani neposredno govorita še dve drugi deli – skupnostni krožnik avtorice Francisce Sottomayor in interpretacija nomadskega doma jurte. Premično zavetje, ki bo za druženja in izvajanje programa spomladi svoje mesto dobilo v Parku izbrisanih, je zasnovala arhitektka in kulturna aktivistka iz Kazahstana Asel Yeszhanova med svojo rezidenco v Rogu. Svojo interpretacijo jurte pa je ustvarjalka, tako kot je to vedno bila kolektivna izkušnja solidarnosti, zgradila v sodelovanju z ekipo. Prav sodelovanje in povezovanje sta ena od rdečih niti Rogove tematske razstave, ki poudarja, kot je še dejala Meta Štular, da danes, ko se soočamo s tako turbulentnimi časi, določene probleme lahko rešujemo le tako, da delujemo povezano.
V prepletu med tradicionalnim in sodobnim
Uporaba in interpretacija tradicionalnih tehnik v prepletu s sodobnimi tehnologijami in pristopi, uporaba lokalnih materialov in večdisciplinarno sodelovanje so tako vpisani v različne predstavljene produkte in projekte, ki so v zadnjem letu nastajali v Rogovih studiih, rezidenčnih programih in ustvarjalnih laboratorijih. Pisani izbor 29 razstavljenih izdelkov oziroma projektov vključuje 66 ustvarjalcev, ki jih je pri njihovem delu podprlo 28 tehnologov ustvarjalnega središča in deset sodelavk programskega oddelka. Pri čemer večina razstave v obliki visečih vitrin – te bodo po zaključku postavitve po odstranitvi zaves ostale v prostoru in postale nekakšne minimalistične interpretacije lestencev – zaseda stekleni prizidek. »Želeli smo izstopiti iz klasičnega galerijskega prostora. Del razstave je v veliki dvorani, sicer pa smo postavitev umestili v prostor, ki je v Rogu najbolj obiskan, stekleni prizidek,« je izpostavila Alja Fir, ki je skupaj z Anjo Radović kurirala razstavo. Med izdelki in projekti so, če naštejemo le nekatere, vse od upcikliranih otroških oblačil ekipe Hishka, modularne personalizirane luči iz pohištvene družine Paličnjak Agogo teama, klekljane verižice s 3D-tiskanim okvirjem Sandre Šeme, Marjetke Kolbl in Urše Špeh do zapestnice oblikovalca Anžeta Mraka, enega od prve generacije udeležencev programa Mladi Rog, in vozlanih obešalnikov, ki združujejo tradicionalne in sodobne tehnike, zasnovala pa jih je arhitekta in oblikovalka Urška Sadar, ki deluje v enem od projektnih studiev.
Med izdelki je tudi vodni filter keramika in meddisciplinarnega ustvarjalca Jerneja Breznika, ki je o izkušnji ustvarjanja v Rogovih labih dejal, da je organizacija dela v njih dobro zasnovana. »Da ni vse razpuščeno in so stvari pravilno umeščene. Vodje labov skrbijo za normalen potek dela, kar uporabniki spoštujejo. Pogosto se tudi zgodi, da uporabniki začetnikom prenesemo kakšno znanje.« Del razstave pa so tudi oblačila modnega oblikovalca Dragana Hristova iz Severne Makedonije, ki te dni končuje trimesečno rezidenco v Rogu, kjer je ustanovitelj trajnostne in spolno nevtralne modne znamke Ludus nadgrajeval tehniko naravnega barvanja. O izkušnji v Rogu je povedal: »Odlično je bilo, ker lahko uporabljaš vse laboratorije, lahko eksperimentiraš, testiraš, kar te lahko pripelje do nove tehnike in izdelkov, za kar je pomembno, da imaš čas, fokus in spodbudo, da narediš nekaj novega.«
