Oskrbniki pod Rožnikom imajo torej polne roke dela z naraščajem. »Letos so nas že razveselili mladički surikat, indijskega ježevca, liči antilop. Upamo tudi na mladiče pri vseh vrstah jelenjadi, kozorogih in drugih - seveda tudi mačjih pandah,« je povedala kuratorka Špela Štrus in dodala, da sta imela tudi tigra Aris in Ussuri tudi že nekaj spoznavnih dni. »Ker so to samotarske živali, ju združujemo na podlagi njunega interesa. Oskrbniki skrbno opazujejo njuno obnašanje in po temu se ravnamo. Do sedaj je bilo vse zelo pozitivno,« je povedala Štrus hkrati pa tudi dala vedeti, da bo na njun podmladek potrebno še malo počakati. »Prvo združevanje tigrov je potekalo uspešno, izkazalo pa se je, da dva in pol letna samica Arisa še ni pripravljena na parjenje, zato lahko na le to upamo šele v prihajajoči zimi.«
Mačje pande
Obiskovalci ljubljanskega vrta so se poslovili od Magulija, mačje pande, ki je odhaja v belgijski ZOO, da bi si z mlado samičko ustvaril svojo družino, smo poročali.
Kot so nam povedali v ZOO Ljubljana, je mačjih pand v naravi manj kot 10.000, kar jih uvršča na rdeči seznam Svetovne zveze za varstvo narave (IUCN), njihov status pa je trenutno opisan kot ogrožena vrsta (EN). In prav zato je pohvale vreden rezultat tudi ljubljanskega živalskega vrta, kjer poteka zelo dober ohranitveni program za mačje pande in ki vključuje tako populacijo, živečo v živalskih vrtovih, kot populacijo, ki živi v naravi. »Takemu pristopu rečemo ''one plan approach'', kjer ohranitvena programa vrste v človeški oskrbi in v divjini potekata z roko v roki,« nam je povedala Štrus.
Raziskave v ZOO Ljubljana
Preko programov, ki potekajo v naravi, spremljajo populacijo ter analizirajo njihovo gibanje, uporabo habitata, prehranjevanje in drugo obnašanje. »S skupnimi donacijami Evropskih živalskih vrtov pripravljamo izobraževalne in vključitvene projekte za domačine ter tudi pogozdovanje, saj je izguba habitata in še bolj razdrobljenost njihovega naravnega okolja ključen dejavnik pri ogroženosti mačjih pand,« je povedala Štrus. »V živalskih vrtovih potekajo tudi raziskave glede prehrane in oskrbe – tako z izmenjavo znanj ves čas stremimo k večjemu poznavanju in izboljšavam. Prav tako poteka raziskava o prisotnosti amdoparvovirusa pri mačjih pandah in njegov vpliv na celotno populacijo, ki se je začela prav tu pri nas v ZOO Ljubljana na pobudo vodje veterine dr. Pavla Kvapila.«
