Ponarejanje denarja od antike do danes, analogni kriminal, kot so fizični ropi, vlomi in prevare z bankomati, ter aktualne spletne prevare predstavljajo tri temeljne podteme denarnega kriminala, na katere se osredotoča razstava Denar in kriminal. Že samo zaradi kibernetskega kriminala je bilo v Sloveniji lani za 27,5 milijona evrov prijavljene škode. »Sprožilec razstave so bile številke lanskoletnega denarnega kriminala in stalna vprašanja, povezana z denarnimi prevarami,« je povedal Matko Mioč, direktor NLB Muze.
Ozaveščanje javnosti kot preventivni ukrep
»Gre za izredno pomembno temo, ker smo vsi lahko nekoč žrtve. Zaradi vsakodnevnih obveznosti si ne vzamemo časa za ukvarjanje s preventivo,« je pojasnila Urška Purg, kustosinja razstave. Ravno preventiva in informiranje pa pomenita ključ do sprememb. »Najpomembnejše je, da se ljudje pozanimajo o spletnih prevarah, preden se jim kaj zgodi. Ker so goljufi korak pred nami, moramo redno spremljati trende, da lahko potem hitro odreagiramo,« je dejal Gorazd Božič, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT. »Na naši spletni strani varninainternetu.si si lahko bralci zato preberejo šest najbolj aktualnih goljufij na internetu ta trenutek,« je še dodal Božič.
Obiskovalci lahko na razstavi spoznajo nekatere najbolj znane zgodovinske ponaredke, primere predmetov, uporabljenih pri poskusu ropa, kot so implikati originalnih bančnih ključev, in kakšne so nevarnosti spletnih prevar. Preizkusijo se lahko tudi v iskanju originalnega bankovca za 50 evrov med ponarejenimi ali proučijo policijski učni pripomoček za zaznavanje načinov prevar na bankomatih. »V bankomatu je lahko nameščena naprava, ki odčita kartico in posname PIN-številko, če je uporabnik ne zakrije s prosto roko. S tem goljufi dobijo vse informacije, ki jih potrebujejo za uporabo bančne kartice, ne da bi jo ukradli. Drugo napravo pa namestijo v režo, iz katere običajno pride denar, da vi mislite, da bankomat ne dela, in denar poberejo oni,« je prevari opisala Urška Purg. »Predmete, ki smo jih predstavili širši javnosti, smo pridobili pri različnih virih, denimo na pravosodju ali policiji,« je povedal Muhamed Delić, vodja Muzeja slovenske policije.
Spletne prevare najbolj aktualne
»Ponarejanje denarja je staro toliko kot sam denar, kar dokazujejo tako materialni kot pisni viri,« je pojasnila Alenka Miškec, vodja Numizmatičnega kabineta v Narodnem muzeju Slovenije. Že v antičnem in srednjeveškem obdobju, pred uvedbo papirnatega denarja, so namreč ponarejali denar iz plemenitih kovin. Po besedah Alenke Miškec so bile v preteklosti kazni za ponarejevalce zelo stroge, in sicer so bile v srednjem veku to smrtne kazni, v rimskem obdobju pa sta goljufe čakala izgon ali križanje. »Po današnjem kazenskem zakoniku je kazen za ponarejanje denarja od nekaj mesecev do osem let zapora, za kvalificirano kaznivo dejanje oziroma večje količine pa se kazni temu primerno povečajo,« je razliko izpostavila Alenka Miškec.
Danes med najpogostejše denarne prevare spada kibernetski kriminal. Po besedah kustosinje razstave med osnovne kategorije spletnih prevar v grobem sodijo investicijske in ljubezenske prevare, lažne spletne trgovine, sporočila za krajo podatkov in podobno. »Previdni moramo biti tudi pri skeniranju raznih QR-kod. Te pogosto najdemo na parkomatih. Kodo poskeniramo, misleč, da nam zato ne bo treba nalagati aplikacije, vendar gre lahko tudi za lažno kodo in podatke posredujemo denarnemu kriminalcu,« je opozorila Urška Purg.
