Trenutno ima slovenski znakovni jezik le 25.000 kretenj, kar je v primerjavi z več kot 110.000 besedami v slovenskem knjižnem jeziku in 500.000 v slovenskem pogovornem jeziku zelo malo. »To je besedni zaklad tretješolca,« je ob predstavitvi nove spletne platforme prispevajkretnjo.si dejal sekretar zveze Matjaž Juhart.
Samo tretjina gluhih uporablja spletno banko
»Sem otrok gluhih staršev in pred petimi desetletji so gluhi imeli nekaj manj kot 6000 kretenj. Si predstavljate, kako se je gluhim staršem pogovarjati s svojimi otroki? Danes imamo 25.000 kretenj in primerno je opozoriti, da je to besedni zaklad tretješolcev v osnovni šoli. Samo predstavljajte si naše tolmače na upravni enoti, na sodišču, na banki, kjer s kretnjami pomagajo gluhi osebi pri urejanju osebnih zadev,« je povedal Juhart in ob 10. obletnici razglasitve dneva slovenskega znakovnega jezika znova spomnil, da je za vključevanje gluhih v družbo pomembna tudi finančna pismenost. Zato je še kako pohvalno, da je v slovar slovenskega znakovnega jezika od danes že vključen slovar finančnih izrazov. Zveza ga je razvila v sodelovanju z družbo Mastercard, v kateri želijo po navedbah poslovnega direktorja Luke Gabrovška širiti zavest o pomenu opolnomočenja skupnosti gluhih in naglušnih. »Prav finančna pismenost je pomemben korak do varnosti in svobode posameznika,« je povedal Gabrovšek in tudi sam potrdil izsledke raziskave, ki jo je pripravilo podjetje Mediana. Ta je pokazala, da kar četrtina gluhih, vključenih v raziskavo o finančni pismenosti te populacije, ne zmore samostojno uporabljati niti osnovnih finančnih storitev, denimo dvigniti denarja ali plačati položnic. »Le dve tretjini lahko samostojno uporabljata plačilne kartice na prodajnih mestih, le tretjina pa lahko uporablja spletno banko,« je povedala Katarina Muha iz Mediane.
Na platformo bodo dodali še 500 novih besed
Projekt Prispevaj kretnjo je močno ganila tudi predsednika zveze Mladena Veršiča, ki je s kretnjami znakovnega jezika izrazil potrebo po še večjem številu besed, saj je to edina pot k še boljši izobrazbi skupnosti gluhih in naglušnih. Tudi z že omenjeno platformo, ki bo pomagala obogatiti znakovni jezik. »Spletna stran ponuja poleg osnovnih informacij in razlage tudi izbor besed – te bo skupina pod vodstvom Valerije Škof v treh mesecih raziskala in na koncu kretnjo vnesla v slovar znakovnega jezika. Kot smo ugotovili danes, je povpraševanje tako veliko, da bomo ta teden dodali še okoli 500 besed, da se bodo razvile,« je delovanje platforme prispevajkretnjo.si opisal Juhart. Vsak posameznik lahko izbere njemu ljubo besedo, s klikom nanjo prispeva deset evrov in s tem podpre bogatenje znakovnega besednjaka.
Čeprav je znakovni jezik od leta 2021 – tudi po zaslugi takratnega predsednika države Boruta Pahorja – del slovenske ustave, se stvari še vedno premikajo prepočasi. »Desetletja opozarjamo odločevalce, da je tudi znakovni jezik jezik državljanov Republike Slovenije. Zato si želimo, da bi projekt odmeval tudi v njihovo smer. Zagotoviti želimo sistemski razvoj in razvoj financiranja znakovnega jezika. Vendar pa ob trenutnem ritmu – približno 1000 kretenj na leto – to pomeni, da bomo v prihodnjih 50 letih prišli na pismenost otroka na razredni stopnji osnovne šole,« je povedal Juhart in spomnil, da je v Sloveniji približno 1500 gluhih, od tega jih 1100 uporablja znakovni jezik. »Ta je bil leta prepovedan v izobraževanju, saj so ljudje mnenja, da gluhi lahko pišejo in berejo,« je povedal Juhart in dodal, da se gluhi otroci ne učijo sistematično o znakovnem jeziku, saj ta še vedno ni predmet v šoli. »Kampanja gre tudi v smeri sistemskega razvoja financiranja znakovnega jezika. Da lahko tudi mi pospešeno razvijamo nove kretnje. Američani in Skandinavci imajo že okoli 200.000 kretenj,« je spomnil, nekdanji predsednik Pahor pa ga je dopolnil: »Šele ko bomo razumeli, da vsi pripadamo manjšinam in da se moramo prav zato medsebojno podpirati, takrat bomo imeli veliko možnost, da postanemo vključujoča družba.«
Ob koncu druženja v ljubljanskem lokalu Lolita, v katerem boste vse do konca tedna prejeli brezplačno kavo in sladico domače peke le, če boste kavo naročili v znakovnem jeziku, je Valerija Škof razpoloženje popestrila še s kretnjami za imena znanih oseb. »Poimenovanje za Donalda Trumpa smo povzeli iz ameriškega znakovnega jezika. Ker se je premier Golob postrigel, moramo najti novo kretnjo tudi zanj. Za gospoda Pahorja pa smo med njegovo politično kariero zamenjali kar nekaj kretenj,« je hudomušno pripomnila Škofova.
