V dneh, ko so se vendarle začela dela na dolgo napovedani novi železniški postaji, je stara končno dobila dopolnitev, na katero se je prav tako opozarjalo že leta, če ne desetletja. Namestili so namreč kovinske žlebove, ki bodo kolesarjem olajšali prečkanje stopnic na poti do peronov. V Ljubljanski kolesarski mreži (LKM) so pri tem opozorili, da se je k namestitvi tako imenovanih utornih žlebov za potiskanje koles po stopnicah pozivalo že desetletja. Pri tem so na družbenih omrežjih v objavi z naslovom Majhna investicija za SŽ – velika pridobitev za kolesarje pohvalili Slovenske železnice, ki so leta vztrajale, da bi žlebovi ovirali pešce, ki ne bi mogli uporabljati držal ob stopniščih. Pojasnili so, da tovrstni ukrepi kažejo, kako je že z minimalnimi sredstvi mogoče učinkovito izboljšati storitev.

Slovenske železnice: »Kolesarskih žlebov prej nismo namestili iz več razlogov, eden od njih je tudi umestitev žleba, da ne bi bil moteč pri hoji po stopnišču. Stopnišča na perone v Ljubljani so namreč z ene strani zasedena z napravami za transport prtljage in invalidskimi stopniščnimi dvižnimi ploščadmi, druga stran pa mora biti prosta za varno hojo po stopnišču.«

 

Izvedba ni optimalna

Iz SŽ so sporočili, da so se za namestitev odločili zaradi pobude Ljubljanske kolesarske mreže in povečanja števila potnikov s kolesi. »Kolesarskih žlebov prej nismo namestili iz več razlogov, eden od njih je tudi umestitev žleba, ki ne bi bil moteč pri hoji po stopnišču. Stopnišča na perone v Ljubljani so namreč z ene strani zasedena z napravami za transport prtljage in invalidskimi stopniščnimi dvižnimi ploščadmi, druga stran pa mora biti prosta za varno hojo po stopnišču,« so na SŽ pojasnili, zakaj se je s tem ukrepom odlašalo toliko časa. Žlebovi so zdaj postavljeni ob napravah za transport, kar po mnenju kolesarjev ni optimalno. »Žal so žlebovi nameščeni tik ob tekočih trakovih za prevoz prtljage. Uporabiš jih lahko samo, če kolo močno nagneš ali če odstraniš levi pedal,« smo pridobili mnenje kolesarja, ki redno vodi kolo na postajo in si želi, da bi žlebove odmaknili za pet centimetrov.

Priporočilo evropski komisiji

LKM je skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije prispeval dopolnitve k poročilu Evropske zveze potrošnik (BEUC). Ta je na evropsko komisijo (EK) naslovila poročilo o izzivih, s katerimi se srečujejo potniki na vlakih v EU. Opozorili so, da je pri nas težava s pomanjkljivimi informacijami in nekonsistentnimi kapacitetami za kolesarje, ki želijo potovati z vlakom. »V Sloveniji imajo vlaki, označeni za prevoz koles, zelo različne kapacitete prevoza koles, od 2 pa do 20. Potnik iz informacijskega sistema ne more ugotoviti, koliko mest za prevoz koles je na voljo. Teh informacij tudi ni mogoče dobiti na železniških postajah ali v telefonskih informacijskih centrih. V turistični sezoni so ob najbolj želenih terminih tudi največje kapacitete nezadostne, zgodi pa se, da celo ob teh terminih občasno vozijo vlakovne kompozicije z minimalnimi kapacitetami za prevoz koles,« so v LKM opozorili EK. Pri tem so opozorili, da je ob koncih tedna manjša frekvenca vlakov, obenem pa povečano zanimanje kolesarjev za določene destinacije. Izpostavili so Obalo, od koder julija in avgusta zadnji vlak s kapacitetami za prevoz koles odpelje že ob 15.20, kar je po njihovi oceni neprimerno glede na potrebe in navade kolesarjev, ki se običajno z izletov vračajo v večernih urah.

Evropsko komisijo so obvestili, da ob pogostih rekonstrukcijah in izvajanju investicij na tirih v večini primerih pozabijo na kolesarje pri organizaciji nadomestnih prevozov. Opozorili so tudi na grajenje dvigal, ki so po njihovih opažanjih pogosto premajhna za kolesa, ter pomanjkanje utornih žlebov, kakršni so bili nedavno nameščeni v Ljubljani. Omenjene težave so najbolj pereče za uporabnike električnih koles, ki so pretežka, da bi jih nosili po stopnicah.

Kolesarska mreža pa ni kritična samo do poti do perona in Obale, ampak tudi do potovanj v tujino. Po njihovih podatkih je zadnjih pet let med Ljubljano in Vidmom ter Trstom vozil italijanski vlak, ki je imel kapaciteto za 35 koles. »Zdaj italijanski prevoznik vozi le do mejne postaje s Slovenijo, in sicer z vlakovno garnituro, ki ima ustrezne kapacitete za prevoz potnikov s posebnimi potrebami. Ti pa morajo nato prestopiti, na postaji pa ni ne dvigal ne ramp za dostop na peron in z njega na slovenski vlak, ki ima minimalne oziroma mikrokapacitete za prevoz tovrstnih potnikov,« so še opozorili v LKM. 

Priporočamo