Kdor se po kateri od vpadnic vozi v službo v mesto, na primer v center, lahko med vožnjo občuduje številne oglasne panoje. Ti so vseh vrst (od gigantskih plakatov do svetlobnih vitrin), iz njih pa se svetijo razne mamljivosti, ki voznike in druge udeležence v prometu nagovarjajo, naj kupijo določen produkt ali storitev. A tisti, ki se preveč navdušijo nad potrošnjo, kaj hitro lahko pozabijo na vožnjo. In ne glede na to, kako sijoči nasmeški so odtisnjeni na plakatih, ti marsikje kazijo okolje, ponekod tudi v nasprotju s predpisi.
Sporni plakati na Barju
Zato je vzklila civilna iniciativa Očistimo Slovenijo reklamnih panojev, ki se zavzema za to, da bi oglaševalci spoštovali zakonodajo in da bi se ta spremenila tako, da reklame mimoidočim ne bi na vsakem koraku butale v glavo. »Ko se postavim na določeno lokacijo na poti v službo od Most do Gospodarskega razstavišča, je v mojem vidnem polju pet različnih vrst plakatov. Vsepovsod so,« je povedal Robert Hočevar iz iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev. Odlok o oglaševanju v ljubljanski občini sicer dovoljuje postavitev 2080 objektov za oglaševanje v sedmih različnih oblikah. V to niso všteta javno-zasebna partnerstva, kot so svetlobne vitrine, ki jih mrgoli v središču mesta.
Problematični so tudi gigantski panoji ob avtocestah. Kot kaže, so nekateri postavljeni v nasprotju s predpisi. »Trenutno imam v območju krajinskega parka Ljubljansko barje preštetih 26 objektov za oglaševanje,« je dejal Hočevar. Tam so, čeprav uredba o krajinskem parku Ljubljansko barje prepoveduje postavljanje objektov za oglaševanje. Poleg tega uredba o prostorskem redu Slovenije veleva, da ni dovoljeno postavljanje reklamnih panojev zunaj poselitvenih območij.
Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje je leta 2015 vložil prijavo na tedanji inšpektorat za kmetijstvo in okolje (današnji inšpektorat za okolje in prostor), a epiloga še ni. »Naše mnenje je, da reklamni panoji ne sodijo v naravno okolje, saj je dovolj drugih ustreznih prostorov za reklamiranje. Prav tako menimo, da je potreben resen razmislek, kako naj se reklamni panoji umeščajo v kulturno krajino izven zavarovanih območij,« pravi direktor javnega zavoda Ljubljansko barje Janez Kastelic.
Plakati škodujejo prometni varnosti
Na okoljskem ministrstvu pravijo, da so objekti za oglaševanje praviloma enostavni objekti, ki ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, zato gradbeni inšpektor nima podlage za ukrepanje, ampak so za to pristojne občine. Za enostavne objekte se štejejo reklamne površine, ki ne presegajo 40 kvadratnih metrov, pri čemer višina ne sme presegati 2,5 metra. »Vsi ostali grajeni objekti za oglaševanje se razvrščajo med manj zahtevne objekte, za katere je treba pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje,« pravijo na ministrstvu. Hočevar je nekatere ob južni ljubljanski obvoznici izmeril in ugotovil, da reklamne površine merijo pet krat 15 metrov, torej 75 kvadratnih metrov, zato bi potrebovali gradbeno dovoljenje in spadajo v domeno okoljskega inšpektorata.
Panoji so praviloma postavljeni tako, da bi jih videlo čim več voznikov. Na agenciji za varnost prometa pravijo, da obcestno oglaševanje »vsekakor vpliva na pozornost voznikov in tudi drugih udeležencev v prometu«. V tujini so bile opravljene raziskave, ki so pokazale, da takšno oglaševanje lahko povzroči zmanjšanje hitrosti, vijuganje po voznem pasu, podaljšanje reakcijskega časa in zmanjševanje varnostne razdalje. V eni od raziskav se je 80 odstotkov voznikov minimalno ozrlo na pano (enkrat ali večkrat za skupno manj kot sekundo), 20 odstotkov pa za daljši čas, nekateri za več kot dve sekundi.
