»Gremo v položaj želve ali drevesa,« so naučeno odgovorili učenci tretjega razreda osnovne šole Ledina, ko jih je vodnica terapevtskega psa vprašala, kako ukrepati, če neznani kuža priteče do njih. Pred okroglo mizo, na kateri so predstavili priročnik, so namreč o strahu pred psi govorili tudi ledinski učenci. Razdelili so se v štiri skupine, vsako skupino pa je spremljal en terapevtski pes z vodnico.
»Psi začnejo na različne načine kazati, ko jim nekaj ni pogodu, na primer z globokim dihanjem. Ugriz je običajno zadnja stopnja, zato je tudi pomembno, da znamo brati njihovo vedenje,« je eni od skupin pojasnila Jana Miklič, soavtorica priročnika in predsednica strokovnega odbora društva. Z njenim terapevtskim psom sta potem preverila, ali so učenci uspešno izvedli položaj želve in drevesa.
»Priročnik je namenjen staršem, vodnikom in otrokom,« je povedala Barbara Sever, soavtorica in vodnica terapevtskega psa. Vsebuje več poglavij, med njimi ločene napotke za starše in vodnike ter dodatek o strahu in fobijah. Priročnik na koncu vsebuje tudi didaktična gradiva in priloge. Dostopen je prek društva, tako kot tudi slikanica Od strahu do prijateljstva ali Skrivnost dedkove knjige. Slednja je namenjena predvsem otrokom, ki lahko skozi branje zgodb lažje premagajo strah.
Strah normalen, dokler nas ne omejuje
»Zadnja leta opažamo porast števila kužkov, posledično pa je tudi vse več posameznikov, ki jim strah pred psi otežuje življenje,« je povedala Dušanka Prelc Premete, predsednica društva Tačke pomagačke. Ker starši svoje otroke pogosto vključujejo v programe, ki niso namenjeni premagovanju strahu, so ustvarili individualiziran program Od strahu do prijateljstva, ki temelji na metodah priročnika. Program so zasnovali kot individualen in celovit pristop. Na srečanjih sodelujejo terapevtski psi, usposobljeni vodniki, starši in po potrebi strokovnjaki s področja psihologije. »Z novim programom želimo ljudem omogočiti, da premagajo strah pred psi in pridobijo znanje ter samozavest za boljše življenje brez strahu pred temi izjemnimi živalmi,« je poudarila Jana Miklič.
Po besedah Maje Vidačić, soavtorice priročnika in magistrice psihologije, ima strah sicer prilagoditveno funkcijo in je nekaj povsem normalnega, sploh v predšolskem obdobju. »Tak strah sčasoma izzveni. Če je pretiran in nas omejuje pri vsakodnevnem delovanju ali vodi do paničnih napadov, pa izgubi svojo prilagoditveno funkcijo,« je pojasnila. Strah nastane v sklopu več dejavnikov, med drugim lahko starši prenesejo svoje strahove na otroke, vpliv imajo tudi njihove izkušnje s psi. »Če otrok nima možnosti razviti neke pozitivne izkušnje s psom, je negotovost toliko večja,« je pojasnila Maja Vidačić. Dodala je tudi, da lahko na njihovo dojemanje psov vplivajo tudi filmi in mediji.
Spoznavanje s psi v osnovni šoli
Društvo Tačke pomagačke sodeluje tudi z osnovnimi šolami, ena takšnih je OŠ Ledina. »Vsak mesec imamo obiske vodnika in terapevtskega psa. S tem se poveča ozaveščanje, kako pravilno ravnati s psom, otroci pa lahko svoje znanje prenesejo tudi na starše,« je pojasnila Natalija Rožnik, profesorica razrednega pouka na OŠ Ledina. Prednost je v tem, da otroci takšne informacije pridobivajo v varnem okolju, torej s terapevtskim psom in v razredu. »Cilj je, da so do konca šolskega leta vsi otroci v krogu, kjer čohajo kužka,« je zaključila Natalija Rožnik.
