Brane Mozetič je pred leti med raziskovanjem življenja Ade Škerl ugotovil, da je dolgo časa živela s Sonjo Plaskan. »Z Lutharjevo pomočjo sem prišel do zapiskov, ki jih je delala Škerl, iz katerih je bilo bolj jasno, za kakšno razmerje je šlo,« je pojasnil Mozetič, ki je raziskavo objavil v spletni reviji Poiesis. Preveril je, kje je par živel, in tam blizu našel park: »Bil je sicer zelo majhen, a ni imel nobenega imena in prešinilo me je, zakaj ne bi parka poimenovali po tem lezbičnem paru.« 

Drugi predlagatelj, Oto Luthar, je daljni sorodnik Sonje Plaskan in je obe dami zelo dobro poznal. Že v gimnazijskih letih se je srečal z Adino poezijo. »Prepričan sem, da je njena spolna usmerjenost vplivala na slab sprejem njenega dela pri njenih kolegih in literarnih zgodovinarjih, ki so vsaj deloma vplivali na konkretno ali simbolno kanonizacijo pesnic in pesnikov svoje generacije,« je ob podajanju predloga dodal Luthar.

V Ljubljani malo poimenovanj po ženskah

Le nekaj odstotkov ljubljanskih ulic, trgov in parkov je poimenovanih po ženskah. Komisija za poimenovanje naselij in ulic je zato že v letu 2019 sprejela sklep, da bodo poskušali pri imenovanju naselij in ulic upoštevati uravnoteženo zastopanost imen po spolu. Od takrat je mestni svet potrdil 16 novih imen za ulice in trge v prestolnici. Med njimi ulico Marjane Deržaj, ulico Metke Krašovec in Trg device Marije. 

Ada Škerl je s svojo prvo pesniško zbirko Senca v srcu, ki jo je izdala leta 1949, močno razburkala takratno literarno srenjo.

Priporočamo