Projekt gradnje ljubljanske trgovine švedskega prodajalca pohištva in opreme za dom Ikea je trenutno odvisen predvsem od Mestne občine Ljubljana. Regionalni direktor za nepremičnine in razvoj v Ikei Jugovzhodna Evropa Vladislav Lalić je namreč v intervjuju za Dnevnik povedal, da v skladu s svojo poslovno politiko trgovine ne bodo začeli graditi, dokler občina ne bo dokončno uredila vprašanja lastništva zemljišč, na katerih je predvidena gradnja povezovalne ceste med Kajuhovo in Ameriško ulico. Ta cesta je za Ikeo ključnega pomena, saj občinski prostorski načrt določa, da Ikea ne more pridobiti uporabnega dovoljenja, dokler cesta, po kateri bo potekal tudi glavni dostop do Ikee, ne bo zgrajena.
Občina ponuja premalo ali Jan zahteva preveč?
A pridobivanje zemljišč se je precej zapletlo, saj je, kot smo že poročali, lastnica dela potrebnih zemljišč družba Protect GL, ki je v stečaju. Dokumentacija iz stečaja Protecta GL kaže, da je občina konec oktobra 2015 stečajnega upravitelja Protecta GL Veljka Jana obvestila, da jo zanima nakup nekaj več kot 17.000 kvadratnih metrov zemljišč stečajnega dolžnika. Za Jana je bila ponudba nesprejemljiva. Občina je ponudila, da zemljišča odkupi po ceni 60 evrov za kvadratni meter. Jan pa je zemljišča na prvi javni dražbi prodajal po ceni 212 evrov za kvadratni meter, na drugi pa za 191 evrov za kvadratni meter.
Vodja mestnega oddelka za ravnanje z nepremičninami Simona Remih je na decembrski seji mestnega sveta v odgovoru na vprašanje svetnika Mateja Javornika (SMC) pojasnila, da je občina kljub vsem svojim prizadevanjem neuspešna pri pridobivanju zemljišč. »Nasprotna stran se ne strinja z nobeno razumno rešitvijo,« je razložila Remihova. Občina je zaradi tega julija 2016 sprožila postopek razlastitve. Zaradi trajanja tovrstnih postopkov si bo občina po besedah Remihove še naprej prizadevala za sporazumno rešitev s stečajnim upraviteljem. Na občini so zagotovili, da pogovori s stečajnim upraviteljem še tečejo, a so priznali, da se njihova stališča glede višine cene še vedno precej razlikujejo.
Dve dražbi sta bili neuspešni
Janovi poskusi iztržiti čim več za zemljišča Protecta GL so razumljivi, saj si kot stečajni upravitelj mora prizadevati s premoženjem propadle družbe v kar največji meri poplačati njene upnike. A kot sta pokazali dve neuspešni javni dražbi, na kateri se ni prijavil niti en ponudnik, zemljišče Protecta GL trgu ni zanimivo. Temu najbolj botruje dejstvo, da so te parcele po občinskem prostorskem načrtu predvidene za javne ceste oziroma za ureditev parka. Kot takšna imajo ta zemljišča največjo vrednost ravno za občino. A Jan vrednost teh nepremičnin vidi v tem, da je stavbe in zemljišča dovoljeno še naprej uporabljati v okviru obstoječega stanja, je pojasnil v enem svojih rednih poročil.
Na občini pričakujejo, da bo stečajni upravitelj Jan v kratkem objavil novo javno dražbo. To smo preverjali tudi pri Janu, vendar odgovora včeraj nismo dobili. A iz njegovega zadnjega rednega poročila o poteku stečajnega postopka iz oktobra lani izhaja, da Jan novega postopka prodaje zemljišč ne namerava objaviti. »Prodaja nepremičnin je začasno ustavljena zaradi postopka razlastitve, ki poteka pred upravno enoto Ljubljana Moste,« je zapisal Jan.
Ob tem velja omeniti, da ima tudi postopek razlastitve svoje zaplete. Občina lahko v razlastitvi zahteva le tiste dele zemljišč Protecta, ki so na trasi nove povezovalne ceste. Protectovih parcel, ki imajo namembnost parka, občina ne more razlastiti, ker tega zakon o urejanju prostora ne dovoljuje. Občina je zato sprva zaprosila za razlastitev okoli 2500 kvadratnih metrov zemljišč za cesto, nato pa svojo vlogo razširila.
Na trasi ceste namreč stoji stavba, katere jugozahodni kot sega izven omenjenega cestnega pasu. Občina zato želi pridobiti tudi ta del, da bi lahko dobila gradbeno dovoljenje za rušitev te stavbe. Za občino je pomembno, »da je lastništvo zemljišč ob vložitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja urejeno. Vsakršna zavrnitev v postopku izdaje gradbenega dovoljenja predstavlja izgubo časa,« so pojasnili.
Toda upravna enota je zavrnila razširitev občinske vloge za razlastitev, tej odločitvi je pritrdilo tudi ministrstvo za okolje in prostor. Občina svoj prav zdaj išče na upravnem sodišču, kjer pa je tudi tožba družbe Protect GL proti občini zaradi zahtevane razlastitve.
