Medtem ko poteka razširitev pokopališča Žale ob Tomačevski cesti, se Mestna občina Ljubljana pripravlja na novo naložbo na območju največjega ljubljanskega pokopališča. Zdaj išče izvajalca, ki bo del Tomačevske ceste preuredil v osrednjo alejo Žale. Gre za odsek med vilo na naslovu Tomačevska 13 in krematorijem na naslovu Tomačevska 2.
Iz rebalansa občinskega proračuna je razvidno, da naj bi načrtovana osrednja aleja »smiselno, funkcionalno in simbolno povezovala starejši in nov del pokopališča ter ju združila kot doslej ločeni krili«. Tomačevska cesta je na tem odseku trenutno dvopasovnica z omejitvijo hitrosti na 50 kilometrov na uro, nima pa urejenih površin za kolesarje. Po preureditvi bo to območje primarno namenjeno pešcem, dovoljena bo tudi vožnja kolesarjem. Motorni promet bo na navedenem odseku prepovedan z izjemo avtobusov Ljubljanskega potniškega prometa in intervencijskih vozil oziroma vozil javnega podjetja Žale, kaže rebalans proračuna.
Projekt je v mestnem proračunu ocenjen na 10,2 milijona evrov. Proračun še kaže, da občna pričakuje, da bo to naložbo deloma sofinancirala s sredstvi iz evropskega sklada za regionalni razvoj.
Podobo tega območja so zasnovali v Ateljeju Marka Mušiča. Na območju od vile na naslovu Tomačevska 13 do Poti spominov in tovarištva se bodo po novem zelene kaskade spuščale tako od zidu novega kot tudi starega dela pokopališča. Vzdolž kaskad ob novem delu Žal bo najprej pas zelenice, ob njem bo potekala tako imenovana obredna pot. Vzdolž kaskad pri starem delu pokopališča pa bo rekonstruirana Tomačevska cesta, ki bo od obredne poti ločena z zelenim pasom. Del Tomačevske ceste, na katerem bo pozneje razen za izjeme prepovedan motorni promet, bo večinoma asfaltiran, ob robovih pa je predvideno tlakovanje z različno širokima pasovoma kock iz belega granita. Osrednji del obredne poti bo prav tako asfaltiran, obrobljen pa bo z betonskimi kvadri v sivi barvi. Križišča osrednje aleje in prečnih poti, ki prečno povezujejo stari in novi del pokopališča, bodo poudarjena z nekoliko drugačnimi talnimi ureditvami.
Del aleje od križišča s Potjo spominov in tovarištva do uvoza na parkirišče Žale bo sledil zasnovi na preostanku aleje, vendar bo nekoliko skromnejši. Ker leži zunaj območja starega in novega dela pokopališča, v arhitekturnem biroju predlagajo, da bi bila aleja pretežno asfaltirana, obdajala pa bi jo ožja pasova belih granitnih kock.
Iz dokumentacije je razvidno, da si je arhitekt Mušič osrednjo alejo Žale sprva zamislil nekoliko drugače, in sicer je bila temeljna značilnost tega območja belina. Tomačevska cesta naj bi bila enovito tlakovana zgolj z belimi granitnimi kockami večjih dimenzij. Toda mestna občina je imela pomisleke o takšni ureditvi, saj se je bala, da bi se beli tlakovci zaradi vožnje avtobusov umazali in poškodovali, poleg tega bi bila prvotno ureditev precej dražja, kaže dokumentacija, ki jo je občina objavila z javnim naročilom.
