Na delu Linhartove ceste bo od predvidoma 21. marca do 25. aprila veljala nova začasna prometna ureditev. Zaradi gradbenih del v sklopu rekonstrukcije Linhartove ceste v štiripasovnico bo omenjena cesta za ves promet zaprta na odseku med križiščem s Stolpniško in odcepom k Lekarni Soča. Na odseku med Matjaževo in Stolpniško ulico bo delna zapora. Zaradi nje bo promet potekal izmenično enosmerno s semaforjem.

Odsek Linhartove ceste od Lekarne Soča do krožišča Žale bo po novem odprt za promet v obe smeri. Na občini so pojasnili, da bo promet potekal po makadamu, in sicer po zoženem vozišču. Ravno na tem zadnjem odseku pa je v preteklih tednih prihajalo do slabe volje, ker avtomobili niso smeli iz krožišča Žale zaviti na Linhartovo, saj je bil odprt le krajši vozni pas, ki pa je omogočal zgolj, da so vozila iz soseske Savsko naselje zapeljala v krožišče. Posamezni vozniki, za katere so bili začasno urejeni obvozi v Savsko naselje očitno predolgi, so namreč iz krožišča Žale kljub temu zavili na Linhartovo, in sicer po voznem pasu, namenjenem vozilom, ki se z Linhartove ceste vključujejo v krožišče. S tem niso zgolj ovirali vozil, ki so pravilno pripeljala iz smeri Savskega naselja, temveč so težave povzročali tudi pešcem in kolesarjem, ki vozil iz te smeri niso pričakovali.

Ljubljanski župan Zoran Janković je minuli teden potrdil, da so vozniki s takšnim ravnanjem delali prekršek. Svetoval jim je, naj iz krožišča raje zapeljejo še 200 metrov naprej po Savski cesti in nato pri manjšem Petrolovem bencinskem servisu zavijejo desno v Knobleharjevo ulico, ki jih pripelje v stanovanjsko sosesko. Poleg tega lahko stanovalci v sosesko pridejo tudi po drugem delu Linhartove ceste, ki je odprt za promet, je omenil župan. »Kdor misli, da mora priti v Knobleharjevo ulico čez gradbišče, pa naj kar tvega,« je prikro pripomnil Janković in opozoril, da vozniki s tem ne bodo tvegali le kazni mestnega redarstva, temveč tudi, da se jim na gradbišču pripeti nesreča, saj so tam gradbeni stroji, ki opravljajo svoje delo.

Za vozila, ki pri bežigrajski gimnaziji z Vojkove ceste zavijajo desno na Linhartovo, se zelena luč prižge nekaj sekund prej kot za pešce in kolesarje, ki želijo prečkati Linhartovo. Vozniki zato do prehoda za pešce in kolesarje pridejo ravno v trenutku, ko ti stopijo oziroma zapeljejo nanj.

Pričakovati je, da se bo prometna situacija na delu Linhartove ceste med Matjaževo ulico in krožiščem Žale v prihodnjih mesecih še spreminjala, saj bodo gradbena dela za rekonstrukcijo cestišča trajala predvidoma do sredine letošnjega avgusta, kaže pogodba med Mestno občino Ljubljano in konzorcijem gradbincev KPL, PZG in Prenova-Gradbenik. Tako kot prvi odsek Linhartove (med Dunajsko cesto in Matjaževo ulico), ki sta ga družbi KPL in Prenova-Gradbenik rekonstruirali lani, bo tudi odsek od Matjaževe do priključka na krožišče Žale štiripasovnica s po enim rumenim pasom za mestne avtobuse.

Kritični do semaforske ureditve za kolesarje in pešce

Sočasno z rekonstrukcijo prvega odseka Linhartove ceste sta družbi KPL in Prenova-Gradbenik prenovili tudi površine za pešce in kolesarje. Ljubljanska kolesarska mreža je maja lani preverila, kako je občina uredila kolesarsko infrastrukturo. Pohvalili so ureditev kolesarskih stez v križiščih, izpostavili, da so površine za kolesarje široke (od 1,8 do 1,9 metra), da so bolje povezane s stranskimi ulicami in da so kolesarji dobili nov dvosmerni prehod pri Peričevi ulici. Ugotovili so, da je občina zasadila tudi nova drevesa, a da bo verjetno trajalo še nekaj časa, preden bodo njihove krošnje kolesarjem dajale senco.

Toda če so bili z novimi kolesarskimi stezami na Linhartovi zadovoljni, so v Ljubljanski kolesarski mreži kritični do semaforske ureditve. »Semaforske faze so nastavljene prav nasprotno od smernic za spodbujanje trajnostne mobilnosti,« so dejali in razložili na primeru križišča Linhartove in Vojkove ceste. Za vozila, ki pri bežigrajski gimnaziji z Vojkove ceste zavijajo desno na Linhartovo, se zelena luč prižge nekaj sekund prej kot za pešce in kolesarje, ki želijo prečkati Linhartovo. Vozniki zato do prehoda za pešce in kolesarje pridejo ravno v trenutku, ko ti stopijo oziroma zapeljejo nanj. Posledično lahko pride do situacij, ko vozniki izsilijo prednost. Poleg tega so ugotovili, da je zelena luč za motorni promet kar trikrat daljša kot za pešce in kolesarje. Ob tem so izpostavili, da so v neposredni bližini križišča srednja šola, upravna enota, zdravstveni dom in park. Gre torej za precej pogosto obiskane točke, kamor občani prihajajo peš ali s kolesom.

Ljubljanska kolesarska mreža je poudarila, da je takšna ureditev z več vidikov avtocentrična, saj »v ospredje postavlja pretočnost avtov na račun varnosti in potovalnega časa nemotoriziranih uporabnikov«. Predlagali so, da bi se zelena luč za pešce in kolesarje na tem križišču prižgala tri sekunde prej kot za motorizirani promet, poleg tega bi zeleno fazo za pešce in kolesarje podaljšali vsaj za 30 sekund.

Pod veliko streho Ilirije ni stojal za kolesa

Ljubljanska kolesarska mreža je ob odprtju kopališča Ilirija pohvalila, da je občina pri gradnji Lattermanovega podhoda upoštevala njihov predlog in izhod iz podhoda naredila kolesarjem bolj udoben. Razveselil jih je tudi nov terminal za izposojo mestnih koles ob Bleiweisovi. Obregnili pa so se ob število kolesarskih stojal v bližini Ilirije in kako so ta umeščena. Poudarili so, da je stojal premalo, predvsem pa parkirišča za kolesa niso pod streho. »Ob tako ogromni strehi je res škoda, da morajo biti kolesa na prostem. Avti so na pokritem, kolesa ne – to žal ni logično,« so zapisali na svoji facebook strani. Občino so zato pozvali, naj poleg obstoječih stojal za kolesa dodatna namesti neposredno pri vhodu kot tudi v Lattermanovem podhodu, kjer je ogromno prostora. »Tam bi bilo sicer treba zagotoviti dodatno osvetlitev, ker je precej temno.«

Priporočamo