Nakit iz kruha, sipinih kosti in jajčnih lupin

Prestolnica že četrto leto gosti Slovenski teden nakita, ki so ga tudi letos podprli oblikovalci nakita iz tujine. Kot pravi Olga Košica, oblikovalka nakita in tudi ena od glavnih pri izvedbi projekta, je izbor nakita za razstavo vsako leto boljši in vedno bolj raznovrsten. »Tako smo tudi letos dali priložnost mladim, domačim oblikovalcem, ki so na začetku svoje poti in se na neki način šele spopadajo z vsemi ovirami, na katere naletijo. In na tem mestu bi pohvalila prav podporo Centra Rog z njegovim laboratorijem ter Zlatarno Celje, ki prav tako spodbujata mlade oblikovalce in jim nudita prostor z vso potrebno opremo in znanjem,« je med ogledom razstave povedala Košičeva in omenila, da so za razstavo izbrali 55 kosov nakita.

Steklen nakit dijakov iz Rogaške

Letos so za pestrost razstave, ki sta jo postavila Metka Mikuletič in

Rok Marinšek, nakit prispevale tudi tri ugledne mednarodne institucije. »Poleg Les Brucelles iz Belgije s prepoznavnim izborom belgijskih ustvarjalcev, ki postavljajo nove smernice v sodobnem oblikovanju, je tukaj zanimiv izbor nakita desetih romunskih oblikovalcev, ki sodelujejo tudi na jesenskem romunskem tednu nakita. Tega se udeležujemo tudi mi. Potem je tu seveda šola nakita z Birmingham City University v Veliki Britaniji, ki velja za največjo evropsko šolo za oblikovanje nakita,« je pripovedovala Košičeva, tudi sama predavateljica, ki je spodbijala oceno, da pri nas pravzaprav resnega študija za oblikovanje ni. »V Šolskem centru v Rogaški Slatini poučujejo izdelovanje nakita tudi iz stekla. Njihovi dijaki, ki se želijo usmeriti v resno oblikovanje nakita, potem obiščejo laboratorij v Centru Rog, kjer so jim na voljo tako profesorji kot vsa potrebna oprema. In rezultat tega sodelovanj je tukaj tudi razstavljen,« sogovornica pokaže na delo Timona Lužarja in

Matije Tihelja. Prav tako je spomnila, da odlični kosi razstavljenega nakita prihajajo izpod rok študentov diplomskega in podiplomskega študija na likovni akademiji ter šoli za industrijsko in unikatno oblikovanje.

Od keramike do kruha, papirja in drugih materialov

Osrednji del razstave pripada že uveljavljenim oblikovalcem. V oči pade ogrlica iz sipinih kosti oblikovalke Dalije Sega, ki jo večina pozna po srebrnem nakitu. Tokrat je navdušila s keramiko. »Ogrlica iz sipinih kosti simbolizira surovo moč narave in nenaden navdih. Zlata strela predstavlja višji smisel dogodkov v življenju,« je ob tem povedala Segova, ki poudarja, da sodobni nakit ni le dekorativen predmet, temveč tudi nosilec zgodb, energije in simbolike. In to je tudi rdeča nit letošnje razstave.

Ločeno je razstavljen nakit, ki je umeščen v tekmovalni del razstave. »Za tekmovanje smo prejeli ogromno del, vendar smo jih morali skoraj polovico izločiti. Naj omenim še, da v tekmovalnem delu ni pomemben samo izdelek ali tehnika izdelovanja. Šteje tudi zgodba, ki jo nakit pripoveduje. Od tod tudi naslov razstave Energija, saj bo komisija na koncu razstave ocenila tako energijo, ki jo je oblikovalec vložil v svoje delo, kot tudi material, s katerim je ustvarjal,« je pojasnila Košičeva in nas pospremila do velikega uhana. Oblikovalec Aleš Hočevar je z njim iskal alternativo sodobnemu potovanju. Idejo za ekološko potovanje je našel v balonu, ki ga je oblikoval v uhan. Kitajska oblikovalka Cindy Wu se v Ljubljani predstavlja z nakitom, ki je narejen iz kruha. Že na pogled nežno deluje nakit, izdelan iz jajčnih lupin, nekaj povsem drugega pa je masivnejši kos nakita, narejen iz lesa in lasnega čopa.