Med predmete, ki jih hrani Madžarski narodni muzej, sodijo tudi kronanjski plašč prvega ogrskega kralja Štefana I., klavir znamke Broadwood Franca Liszta in Ludwiga van Beethovna, fragmenti Stalinovega kipa in portret cesarice Elizabete Bavarske.
Bavarska kneginja Elizabeta z družinskim vzdevkom Sisi je kot soproga cesarja Franca Jožefa I. vladala na avstrijskem prestolu, od leta 1867 pa je bila tudi kraljica Madžarske. Osebno izpopolnitev je iskala v negi in skrbi za lepoto, intenzivnem ukvarjanju z jahalnim športom, telesni vadbi in poeziji. Poleg kopije portreta cesarice Elizabete iz leta 1899 je na ogled tudi fotografija steznika, v katerem je bila zabodena.
V Madžarskem narodnem muzeju hranijo tudi klavir Broadwood, ki je nekdanja last madžarskega skladatelja in pianista slovaškega rodu Franza Liszta in nemškega skladatelja Ludwiga van Beethovna. Najznamenitejši predmet iz Lisztove zapuščine je nedvomno ta klavir, ki je v njegovo last prišel leta 1846, prej pa ga je izdelovalec klavirjev Thomas Broadwood poslal na Dunaj v dar slavnemu Beethovnu, ki ga je uporabljal vse do smrti.
Na ogled so tudi fotografije srebrnih elementov, ki sestavljajo Seusov zaklad iz obdobja poznega rimskega cesarstva, Monomahova krona in kronanjski plašč kralja Štefana I. Napis na plašču razkriva, da sta ga sveti Štefan in njegova žena Gizela leta 1031 namenila v dar nastajajoči cerkvi in baziliki kraljeve proštije Marijinega vnebovzetja kot mašni plašč, so zapisali pri Narodnem muzeju Slovenije.
Na gostujočo razstavo sodijo tudi fotografije iz časa, ko je na Madžarskem izbruhnilo revolucionarno gibanje leta 1956, in fragmenta Stalinovega kipa, ki so ga porušili med revolucijo. Stalinov kip je kot posledica izražanja ljudske jeze padel že na prvi večer revolucijskega gibanja.
Madžarski muzej hrani več kot milijon individualno zavedenih predmetov in sodi med najstarejše evropske muzeje. Ustanovili so ga leta 1802.
Razstava bo na ogled do 4. maja.
