Osnutek državnega prostorskega načrta (DPN) za železnico Ljubljana–Kranj/Naklo je v okviru javne obravnave spodbudil več kot 200 pripomb in dopisov posameznikov, občin in različnih iniciativ, so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor. Tako množičen odziv ne preseneča, saj ambiciozni načrt prenove železnice in gradnje drugega tira obeta korenit poseg v prostor petih občin, med njimi dveh mestnih. Kritike pa ne letijo samo na vsebino DPN, ampak tudi na način njegovega ustvarjanja in predstavitve ter vključevanja javnosti. V iniciativi Okolju prijazen tir (OPT), v kateri so združeni občani Medna, Stanežič in Dvora, so zaradi tega pristojno ministrstvo za naravne vire in prostor celo obtožili, da krši aarhuško konvencijo, saj so junija skupaj s splošno javnostjo izvedeli, kakšne načrte ima država v neposredni bližini njihovih domov. »Pogodbenica zagotovi udeležbo javnosti že na začetku odločanja, ko so še vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje,« se glasi člen, na katerega se med drugim sklicujejo v iniciativi. Ta ministrstvu očita, da so namesto lokalne skupnosti v aktivnosti vključili samo občine in da je bila javna obravnava v poletnih mesecih, kar je po njihovi oceni neprimerno.
Ministrstvo zanika očitke
»Obtožbe civilne iniciative ne držijo. Aktivnosti v zvezi s sodelovanjem z javnostjo so določene v zakonu, ki ureja prostor oziroma prostorsko načrtovanje,« so sporočili z ministrstva. Pri tem so poudarili, da je bilo za pripombe na voljo 30 in potem še dodatnih 50 dni. Prav tako menijo, da so poletni meseci primerni za delo, saj gre za delovne dni. Pri tem so spomnili, da je bila pobuda o pripravi DPN javno objavljena med aprilom in majem 2016, vlada pa je leta 2015 sprejela sklep, da se zaradi racionalnosti proga načrtuje v eni varianti.
»Javnosti podrobnih rešitev v tej fazi (fazi načrtovanja, op. p.) ni bilo mogoče kazati, saj je bilo treba najprej načrtovati rešitve, ki bi jih bilo sploh mogoče pokazati javnosti.« So pa v tej fazi vključili občine. To je sicer eden izmed glavnih očitkov iniciative, saj je po njihovi oceni država namesto lokalnih skupnosti v načrtovanje vključila občino, v primeru iniciative OPT torej Mestno občino Ljubljana. Od tam so sporočili, da je načrtovanje v pristojnosti države in da se zavzemajo za rešitve, ki bi v največji možni meri upoštevale in zaščitile javni interes. »Zavedamo se pomena obveščanja javnosti in s tem zagotavljanja transparentnosti pri vseh večjih projektih, kar tudi dosledno počnemo,« so sporočili in še enkrat poudarili, da je načrtovanje v državni pristojnosti, a se vseeno trudijo obveščati javnost prek oglasnih desk, novičnikov in objav na spletnih straneh občine in četrtnih skupnosti. Primož Šterbenc iz iniciative OPT pa je opozoril, da vključevanje občine v odločanje ni enako kot vključevanje lokalne skupnosti, kot naj bi to zahtevala aarhuška konvencija.
Obveščanje neprimerno
»Neustrezno je, da se občane Stanežič, Mednega in Dvora, ki bi jih realizacija predloga izjemno močno prizadela, obvešča zgolj prek oglasnih vitrin
in spletnih strani četrtnih skupnosti. Obveščanje občanov o načrtovanem posegu, ki bi lahko skrajno negativno prizadel njihovo življenjsko okolje, prek tako obskurnih kanalov je popolnoma neustrezno, če že ne kar groteskno,« je do ravnanja države kritičen Štrbenc. Poudaril je, da večina občanov sploh ni vedela za javno razgrnitev in srečanje s predstavniki ministrstva, ki so se z občani posameznih občin srečali na petih dogodkih, ki so bili že v prvih desetih dneh po javni razgrnitvi obsežne
in kompleksne dokumentacije. Pri tem je dodal, da bi po njihovi oceni javnost morala biti vključena v pripravo predloga.
