Predsednik vlade Robert Golob je pred dobrim tednom v odgovoru na poslansko vprašanje napovedal, da se bo letos začela gradnja 2000 javnih najemnih stanovanj. Do volitev pa še več, je dodal. Golob ni navedel, na podlagi katerih podatkov so izračunali to vsoto, a kaže, da je bila premierjeva napoved nerealna. Republiški stanovanjski sklad, ki je najpomembnejši igralec pri gradnji javnih najemnih stanovanj, sicer trenutno res razvija kar 17 projektov, ki bodo skupaj dali 1934 stanovanj. Toda gradnja večine se ne bo začela letos. Vprašanje je tudi, ali bo skladu vsa ta stanovanja uspelo začeti graditi še pred koncem mandata te vlade.
Predsednik uprave Stanovanjskega sklada Republike Slovenije Črtomir Remec je pojasnil, da so gradnjo 46 stanovanj na Jesenicah in 40 v Lendavi že začeli, tik pred začetkom graditve pa je še 40 dodatnih stanovanj v Lendavi in 82 v Lukovici. Za gradnjo 439 stanovanj v Mariboru ter 386 stanovanj v ljubljanskem Podutiku že pridobivajo gradbeni dovoljenji in še v letošnjem letu pričakujejo začetek gradnje, je dejal.
Toda sklad namerava v Podutiku najprej zagnati gradnjo zgolj 60 stanovanj, gradnja preostalih naj bi sukcesivno sledila od leta 2026 naprej, je razvidno s spletne strani sklada. Slednja kaže tudi, da naj bi se mariborska soseska Novo Pobrežje prav tako izvajala v fazah, gradnja prve pa bi se začela predvidoma v prihodnjem letu. Preostale stanovanjske soseske oziroma objekte še projektirajo, zanje pridobivajo gradbeno dovoljenje oziroma jih šele umeščajo v prostor. Skupna vrednost teh 17 projektov je nekaj več kot 400 milijonov evrov. »Pokrivamo celotno Slovenijo in verjamem, da bomo zagotovili dovolj javnih najemnih stanovanj z izjemo prestolnice, kjer pa jih nikoli ne bo dovolj,« je prepričan Remec.
Kaj bo z zemljišči storil D.S.U.?
Remec in minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac sta napovedala, da v prihodnjih desetih letih merijo na izgradnjo 20.000 novih javnih najemnih stanovanj. Gre za ambiciozen načrt, če upoštevamo dejstvo, da je stanovanjski sklad lani zgradil 513 stanovanj, leto prej pa 536. Toda Remec je bil jasen, da tega cilja republiški sklad ne bo mogel doseči sam, temveč bodo morali sodelovati še drugi akterji, denimo občine oziroma lokalni stanovanjski skladi.
Remec veliko pričakuje tudi od Družbe za svetovanje in upravljanje (D.S.U.), na katero je Slovenski državni holding lansko poletje prenesel zazidljiva zemljišča, ki so bila prej v lasti slabe banke. »D.S.U. ima po moji oceni v načrtu več kot 2000 stanovanj, ki jih lahko začnejo graditi v prihodnjem letu. Potencial so tudi zadruge in drugi investitorji, ki bi po novem zakonu lahko vstopili v igro,« je pojasnil Remec. Na poti k uresničitvi tega cilja bo pomembna tudi vloga države, da zagotovi sistemski vir financiranja, je dodal.
Sto milijonov evrov na leto
Maljevac je napovedal, da bo ministrstvo za solidarno prihodnost prihodnji teden v javno obravnavo dalo zakonodajni sveženj, takrat ga bodo tudi podrobno predstavili. Sestavljata ga predlog zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj ter novela stanovanjskega zakona. Cilj zakona o financiranju je zagotoviti finančni okvir za gradnjo in stabilne pogoje financiranja do leta 2035, je zagotovil Maljevac. Po tem zakonu bo država namenila po sto milijonov evrov na leto za gradnjo (pa tudi obnovo) javnih najemnih stanovanj, je obljubil minister in poudaril, da bo ta znesek podlaga za pridobivanje drugih virov financiranja. »Teh sto milijonov je temelj nove stanovanjske politike. Teh sredstev ne bo dovolj, gre le za delček. Predvsem želimo oblikovati sistem gradnje stanovanj, ki ne bo odvisen od političnih nihanj,« je dejal.
Novela stanovanjskega zakona po besedah ministra prinaša več sprememb, ki naj bi izboljšale pogoje delovanja skladov in občin na področju stanovanjske gradnje. Med drugim predvideva postopno zvišanje najemnin za javna stanovanja. »Govorimo o štiriletnem obdobju postopnih dvigov predvsem najnižjih najemnin,« je dejal Maljevac in zagotovil, da bodo hkrati okrepili sistem subvencioniranja najemnin. Zato tisti, ki so v največji materialni stiski, po zvišanju najemnin ne bodo na slabšem, je poudaril. Dodal je, da novela uvaja tudi možnost ustanavljanja stanovanjskih zadrug.
