Zadolženost Mestne občine Ljubljana je, odkar jo vodi Zoran Janković, pred vsakimi lokalnimi volitvami vroča politična tema. Kar ni presenetljivo, saj se je zadolženost občine s 57 milijonov leta 2006 do leta 2011 povečala na dobrih 134 milijonov evrov. Leta 2014 je po podatkih ministrstva za finance skupna zadolženost občine, njenih zavodov, skladov in javnih podjetij presegla mejo 200 milijonov evrov. Če odmislimo majhne občine, ki so se znašle v dolgovih zaradi spornih odločitev županov, so bili takrat bolj od Ljubljančanov zadolženi le v Kopru in Izoli. Preračunano na prebivalca je dolg znašal 743 evrov. V naslednjih štirih letih je zadolženost vztrajno padala – v tem trenutku je na najnižji točki po letu 2008.
Sredi septembra je bila Mestna občina Ljubljana zadolžena za slabih 99 milijonov evrov, z dolgovi občinskega stanovanjskega sklada in Javnega holdinga Ljubljana znaša zadolženost dobrih 136 milijonov evrov. Preračunano na prebivalca manj kot 500 evrov, če pa upoštevamo samo posojila občine, bo zadolženost na prebivalca konec leta znašala 320 evrov.
Samo letos bo občina odplačala 19 milijonov evrov glavnic, od tega predčasno dve posojili v skupne znesku 7,1 milijona evrov. Občutno zmanjšanje zadolženosti v letošnjem letu je povezano z vračilom premalo izplačanih sredstev od zakona o glavnem mestu oziroma velikim proračunskim presežkom, ki naj bi po predlogu rebalansa letos znašal več kot 24 milijonov evrov.
Investicijski odhodki letos nižji od načrtov
Dober finančni zaključek leta pa je vseeno povezan tudi z dejstvom, da se je cela vrsta načrtovanih naložb zamaknila v prihodnje leto, tako da so z drugim rebalansom na magistratu črtali za več kot 40 milijonov evrov naložb. Kljub temu naj bi investicijski odhodki v letošnjem letu presegli 70 milijonov evrov, kar je še vedno precej nad povprečjem zadnjih desetih let.
Prav delež naložb v skupnih odhodkih je gotovo precej bolj poveden podatek o zadolženosti občine, posebno če tako kot Ljubljana brez težav odplačuje svoj dolg. Zakonodaja na področju zadolževanja občin je namreč zelo restriktivna, saj se lahko zadolžijo le toliko, da odplačilo obveznosti ne preseže osmih odstotkov prihodkov, zmanjšanih za morebitne transferje iz državnega ali evropskega proračuna. Pri tem se upoštevajo še morebitne obveznosti od izdanih poroštev za izpolnitev obveznosti posrednih proračunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina.
Občina bi se lahko zadolžila še za sto milijonov
Preračunano v vsem razumljiv jezik osebnih financ to pomeni, da bi lahko posameznik (če bi bil občina) s 1200 evri plače najel kvečjemu stanovanjsko posojilo v vrednosti 10.000 evrov z odplačilno dobo desetih let in efektivno obrestno mero 4,5 odstotka. V tem primeru bi njegov mesečni obrok znašal slabih sto evrov.
Kljub restriktivni zakonodaji je zanimivo, da bi se lahko ljubljanska občina v zadnjih letih dodatno zadolževala – in ne obrnjeno. Glede na prihodke iz lanskega leta, zmanjšane za transferje iz državnega in evropskega proračuna, po zakonu še dovoljene obveznosti na leto ne bi smele preseči 21 milijonov evrov, medtem ko je občina imela le za dobrih 12,4 milijona evrov obveznosti od posojil. Kljub populističnim kritikam o zadolženosti Ljubljane bi lahko občina prihodnje leto najela še skoraj sto milijonov evrov posojila z odplačilno dobo desetih let in efektivno obrestno mero slabe štiri odstotke. »Če bi v tem trenutku ustavili del projektov, bi lahko vrnili dolg v enem letu, vendar bi mesto stagniralo, meščani pa bi bili prikrajšani za veliko novih in prepotrebnih pridobitev,« zadolženost komentirajo na magistratu.
Načrti za prihodnje leto so za zdaj taki, da bo občina najela le deset milijonov evrov posojila, pri čemer bo to leto odplačala za 12,7 milijona evrov obveznosti, tako da se bo zadolženost predvidoma še malenkost znižala. Še verjetneje pa je, da bodo zaradi vrnjenih premalo izplačanih sredstev po zakonu o glavnem mestu kmalu pripravili rebalans proračuna in se, če investicijski projekti ne bi potekali po predvidenem časovnem načrtu, spet odločili za predčasno izplačilo katerega od posojil oziroma da ne bi najeli nobenega novega.
