V torek je v ljubljanskem botaničnem vrtu zacvetela prva zvončičasta japonska češnja. Čeprav je zacvetela zgodaj, so se njeni cvetovi vseeno odprli kasneje kot lani, ko je zacvetela 6. marca. »Lani je cvetela skupaj z navadnimi malimi zvončki, letos pa so zvončki že več ali manj odcveteli, čeprav tudi zvončki v povprečju malo zamujajo oziroma v večini cvetijo tako, kot so nekoč, okoli začetka marca,« je dogajanje v naravi opisal vodja ljubljanskega botaničnega vrta Jože Bavcon. Kot je še pojasnil, je cvetenje japonske češnje v tem tednu nekoliko zaustavil dež in s tem povezane nizke temperature: »Če bi bilo le nekaj sonca, bi se cvetovi takoj razprli. Zato smo vsak dan čakali malo več sončnih žarkov, ki bi vzpodbudili cvetenje.«
Japonske češnje kot simbol miru
Ob spremljanju zgodnjega cvetenja japonske češnje ob Ižanski cesti pa je Bavcon še spomnil, da so ta drevesa že vse od druge svetovne vojne simbol miru. Te, ki rastejo v ljubljanskem botaničnem vrtu in ob Večni poti, jih je Japonska kot protokolarno darilo Sloveniji podarila leta 1999. »Simbolično smo hoteli zgodovinski botanični vrt iz leta 1810 povezati z novo lokacijo na Večni poti, kjer smo oktobra 2000 pred vhodni objekt zasadili prve češnje. Še dobro, da smo bili v vrtu dovolj pametni, da smo nekaj teh češenj ohranili tudi na prvotni lokaciji. To simbolično darilo vsako leto opominja na mir in na vse tisto, kar je bila tudi zaveza strategije tako Univerze v Ljubljani, biotehniške fakultete in države zaradi posega železnice leta 1974 v botanični vrt. Kar se je v današnjem času enostavno izničilo in nihče o tej zavezi, kljub podpisanim dokumentom, objavam v medijih in znanstvenih revijah ter zbornikih noče vedeti,« je ob tem Bavcon še opozoril na prostorsko stisko botaničnega vrta.
