Na javno naročilo Mestne občine Ljubljana za rekonstrukcijo krožišča Žale, ki med drugim vključuje še večje spremembe v Flajšmanovi in Pokopališki ulici, so se odzvale družbe Garnol, Komunalne gradnje, Trgograd, V3 in PZG v partnerstvu z družbo KPL. Najugodnejšo ceno za izvedbo naročenih del je ponudila družba Garnol, in sicer bi gradbena dela opravila za ceno nekaj manj kot 6,2 milijona evrov z davkom na dodano vrednost. Ponujene cene preostalih ponudnikov so se gibale od nekaj manj kot 6,3 milijona evrov (PZG in KPL) do dobrih 6,9 milijona evrov (Komunalne gradnje). Občina je predvidela tudi pogajanja s ponudniki, zato v tem trenutku ni mogoče napovedati, komu se obeta posel in kakšna bo končna pogodbena vrednost.
Da bo preuredila krožišče Žale, je mestna občina napovedala že leta 2023, ko je začela rekonstrukcijo prvega dela Linhartove ceste in napovedala rekonstrukcijo cest okoli bodočega potniškega centra Ljubljana. Krožišče Žale bo izbrani izvajalec predvidoma še letos začel preurejati v tako imenovano turbokrožišče. Gre za krožišče s spiralnim potekom, katerega posebnost je, da morajo vozniki še pred vstopom izbrati ustrezen prometni pas, pasovi pa so znotraj krožišča med seboj ločeni. Takšno turbokrožišče naj bi zagotavljalo večjo prepustnost prometa kot klasično dvopasovno krožišče.
Projekt vključuje tudi ureditev priključkov Linhartove, Savske in Štajerske ceste ter preureditev Flajšmanove in Pokopališke ulice. Slednji bosta po zaključku tega projekta enosmerni dvopasovni cesti. Flajšmanova bo enosmerna v smeri od krožišča Žale proti Šmartinski cesti, Pokopališka pa bo ravno obratno enosmerna v smeri proti krožišču.
Kolesarji kritični do mimobežnih pasov
Poročali smo, da je iz dokumentacije, ki jo je občina objavila z javnim naročilom, razvidno, da bo z rekonstruirane Linhartove ceste vodil mimobežni pas (bypass) neposredno na Savsko cesto. Voznikom z Linhartove, ki bodo želeli zaviti na Savsko, tako ne bo treba zapeljati v krožišče. Še en mimobežni pas oziroma pas za prosto zavijanje na desno pa občina načrtuje v križišču Pokopališke in Šmartinske ceste. Vozila iz smeri BTC bodo po tem pasu lahko mimo semaforiziranega križišča s Šmartinske zavijala na Pokopališko proti krožišču Žale. Zanimalo nas je, kako predvidena mimobežna pasova ocenjujejo v Ljubljanski kolesarski mreži. Povedali so, da so z načrti seznanjeni in da so v stikih z občino »glede izboljšanja predvidene ureditve, s katero seveda trenutno ne moremo biti zadovoljni. Več pa lahko povemo po usklajevanjih in ko bo sprejeta končna rešitev.«
Ob tem velja omeniti, da so v omenjenem društvu mimobežne pasove v preteklosti ocenili kot neugodne rešitve za kolesarje, saj predstavljajo dodatno konfliktno točko z vozili. Poudarili so tudi, da zaradi njih vozila lahko na desno zavijajo pri nekoliko višji hitrosti kot pri navadnih semaforiziranih križiščih, kar je nevarnejše za pešce in kolesarje.
Na križišču Dunajske in Tivolske kar dvojni mimobežni pas
Na problematičnost mimobežnih pasov z vidika kolesarjev in pešcev, je Ljubljanska kolesarska mreža izdatno opozarjala leta 2019, ko je mestna občina uredila kar dvojni mimobežni zavijalni pas z Dunajske na Tivolsko cesto. Takrat so v kolesarski mreži opozorili, da je uvajanje tovrstnih pasov za zavijanje v nasprotju z navodili za načrtovanje prometnih ureditev v Ljubljani, kjer občina zagovarja načrtovanje semaforiziranih zavijalnih pasov brez vmesnega trikotnega otoka, in tudi v nasprotju s primeri dobrih praks, ki jih navajajo smernice za umeščanje kolesarskih površin v urbanih območjih. Prednost tovrstnih mimobežnih pasov je predvsem za motorizirani promet, saj prispevajo k boljši pretočnosti prometa.
