Pomen skupnosti v Fužinah ni samoumeven. Da znajo različne generacije stopiti skupaj, se je lepo videlo v petek popoldne pri gradu Fužine, ko so občani v okviru vseslovenske prostovoljske akcije Dan za spremembe sodelovali pri urejanju in okraševanju skupnostnega vrta. Posadili so rože, zelišča, pekli palačinke, se družili. Cilj je bil, da različne generacije, od starostnikov do otrok, naredijo vrt opazen in prijeten za občane, da se bodo na tem koščku zelenice tik ob reki radi sproščali in preživljali prosti čas. Vrt leži tik za parkiriščem pri omenjenem gradu, do njega pa vodijo stopnice.
Občanka Radmila nam je zaupala, da je njihova četrtna skupnost zelo dejavna: »Pri nas je pestro dogajanje, veliko je prireditev, s katerimi povezujemo mlade in stare. To je zelo pomembno za našo skupnost. V muzeju je denimo nova kavarna, kamor radi hodimo. Nedavno smo imeli tudi čistilno akcijo, ki se je je udeležilo približno 300 občanov.« V omenjeni kavarni, ki jo vodijo nekdanji dijaki bližnje Srednje šole za gastronomijo in turizem Ljubljana, naj bi ponujali najcenejšo kavo v mestu. Pri petkovem projektu urejanja vrta so poleg te srednje šole sodelovali Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Center za socialno delo Ljubljana, Društvo za razvoj skupnostnih programov za mlade, Cona Fužine, Cona Korak, Dom starejših občanov Fužine in Center aktivnosti Fužine. Maja Šuštaršič, kustosinja v MAO in vodja projekta Muzej v skupnosti, je pojasnila: »Na takšnih presečiščih se dogajajo najzanimivejše stvari. Če se nam kot javni ustanovi uspe povezati toliko, da pokažemo, kako lahko družba postane trdnejša, je to zgodba o uspehu. To je tudi smisel javnih ustanov, da delamo družbo močnejšo. Kot muzej bi se sicer lahko osredotočili na svoje specifično področje, a naša vizija je širša. Izjemno pomembno se nam zdi, da gremo prek naših zidov v skupnost.«
Za čisto vsakega
Omenjeni muzej, ki razpolaga z okoliško zemljo, na kateri stoji vrtiček, si prizadeva, da bi s svojimi projekti in z drugimi partnerji, ki z različnimi dejavnostmi nagovarjajo občane, pomagali graditi živo materijo skupnosti, pomembno za utrip življenja v Fužinah. Prav pri Coni, ki se posveča mlajšim generacijam, so dali pobudo, da bi na dolgoletni degradirani zelenici naredili vrt, prek katerega bi se otroci in mladostniki povezovali ter se učili skrbeti za naravo.
Kristina Ribić, ki deluje v dnevnem centru za otroke in mladostnike v Coni Fužine, je povedala, da se mladi teh programov zelo radi udeležujejo ter sodelujejo s starejšimi, ki z njimi delijo svoje znanje. »To se mi zdi pomembno za njihovo razmišljanje, da se seznanijo še z drugimi generacijami in spoznajo, kako je bilo nekoč in kako je danes,« je prepričana Ribićeva. Želijo si, da bi bila v tem delu mesta močna skupnost, ki bi medsebojno sodelovala in si stala ob strani, je še dejala. »To je zelo dragoceno. Že v preteklosti se je med drugim pokazalo, da takšno druženje koristi tudi starejšim občanom. Tisti, ki so zmožni, posadijo vsaj rožo ali dve. Nasploh je ključno, da vrt zaživi in ima svoj namen. Ta zelenica je namreč precej skrita in je bila včasih zbirališče odvisnikov, zato smo jo želeli narediti prijaznejšo do skupnosti.« Po besedah Maje Šuštaršič se v muzeju zavedajo, da bo vandalizem vselej med nami, medtem ko je v tovrstni instituciji ključen pristop do spoprijemanja s takšnimi odklonilnimi praksami. »Vedno znova si moramo prizadevati za to, da bo prostor živel. Če bodo ljudje videli, da je urejen, bo vandalizma manj. Rezultati že zdaj kažejo, da lahko sobivamo in da smo uporabniki prostora v resnici tudi njegovi sooblikovalci. Zavedati se je treba, da imamo moč spreminjati naše okolje.« Kot je dodala Kristina Ribić, zadnje čase slišijo, da se hodijo mlajši sem tudi rekreirat, kar jim je v veliko veselje: »Res se trudimo čim bolje urediti to okolico, ki je namenjena čisto vsakemu občanu. Nihče ni izločen.«
