V središču Ljubljane so še do prehoda v novo tisočletje delovale številne veleblagovnice, v katerih je bilo mogoče kupiti vse od hrane, hladilnika in plavutk do žeblja, zvezkov ter oblačil in obutve. Za nakup ribje hrane in različne specializirane opreme za domače živali ali cenovno ugodnejše športne opreme tako marsikateremu prebivalcu ni bilo treba sesti v avto ali na avtobus ter se odpeljati na obrobje mesta v nakupovalno središče. V središču so namreč delovali Maximarket, Nama, Metalka, Modna hiša, Supermarket in Centromerkur, veleblagovnice, v katerih si vse – če ne vsega, pa marsikaj – dobil na enem mestu.
A v zadnjih desetletjih so se te blagovnice druga za drugo zaprle, ostala sta le Maximarket in Nama. Slednja bo v prihodnjih letih doživela veliko spremembo in postala nakupovalno središče v osrčju mesta, medtem ko je tri četrtine Maximarketa zaradi nesoglasij med lastnikom stavbe in najemnikom zadnja dva tedna zaprtega.
Trgovski zemljevid Ljubljane – s tem pa delno tudi družabno in družbeno sliko v mestu – je v poznih devetdesetih letih prejšnjega stoletja in še desetletje pozneje močno spremenil nastanek nakupovalnega središča BTC City.
»Prvi val zapiranja trgovin v središču Ljubljane se je zgodil pred dobrimi dvajsetimi leti, kar je bilo posledica razvijanja BTC. Enako kot se je tedaj povečevala kupna moč prebivalstva, se je povečevala tudi ponudba v BTC, v mestu pa je bolj kot ne umirala. Zato smo tedaj veliko govorili o pomembnosti revitalizacije mestnega jedra, a to ni veljalo le za področje trgovine, temveč tudi zabave, pri čemer je bilo v tem pogledu najočitnejše zapiranje kinodvoran. Teh v središču mesta od nastanka Koloseja skoraj ni več,« spremembe, ki jih je doživela prestolnica, komentira urbani sociolog Aidan Cerar z Inštituta za politike prostora (Ipop).
Del odgovora na vprašanje o vzrokih za takšno sliko mesta, poudari sogovornik, se skriva v tedanji očaranosti družb zahodne Evrope nad potrošništvom, ključni dejavnik pa je bila hitra motorizacija. »V tistem obdobju se je občutno povečalo število avtomobilov v uporabi, okrepile so se naložbe v ceste in obvoznice, to pa je omogočilo lažjo uporabo obmestnega nakupovalno-zabavnega območja. Prav to je prizadelo ponudbo v mestnem jedru, kar smo v preteklosti doživeli z zapiranjem Centromerkurja, Supermarketa, Slovenijašporta … pa tudi celotne Plave lagune kot lokalnega nakupovalnega središča.«
Po nakupovalnih središčih še spletno nakupovanje
A to še ni vse, saj odtise v življenju sodobnih mest pušča tudi digitalizacija. »Medtem ko smo pred dvajsetimi leti začeli govoriti o tem, da obmestna trgovska središča srkajo kupno moč iz mestnega jedra, je nekaj, na kar še nimamo čisto vseh odgovorov o posledicah, vemo pa, da ima precejšen vpliv – spletno nakupovanje. To namreč dodatno zmanjšuje količino potrošenega denarja v mestnem jedru, kar sproži zapiranje trgovin in veleblagovnic, ki v mesto privabljajo ljudi. Na poti do te velike trgovine se meščani namreč spotoma (lahko) ustavijo še v trgovinah manjših ponudnikov, kjer kupijo knjigo, časopis, kuverto in podobno, prav to pa napaja gospodarsko življenje mestnega jedra,« je jasen Cerar.
Pri čemer je ekonomski vidik veleblagovnic v mestu ena razsežnost, širše družbeni pa še druga. Nakupovanje v mestnem jedru namreč ponuja (več) možnosti za srečevanje širše lokalne skupnosti, medtem ko nakupovanje v trgovini z velikanskim parkiriščem, ki ni v bližini stanovanj in kamor se pripelješ z avtom, in spletno nakupovanje tega ne omogočata. Vsakdanje življenja mesta pa je, čeprav gre za potrošniške poti, tako pestrejše. Pri čemer so prav ponavljajoča se srečevanja pomemben del javnega prostora, pravi sociolog. »Pri tem imajo sicer večjo vlogo lokalne trgovine, ponavljajoče se srečevanje, na čemer temelji znanstvo, pa je temelj lokalne skupnosti. Ta med drugim ustvarja občutek varnosti v mestu in skrbi drug za drugega.«
Prav tako je, kot dodaja Cerar, pri razmisleku o središčih mesta treba imeti v mislih, kako dobro je, da so storitve vsakdanjega življenja od doma prebivalcev oddaljene največ petnajst minut hoje. To je Ljubljana v preteklosti z nastajanjem različnih sosesk že dosegla oziroma (vsaj za zdaj) v veliki meri še ima. A ta vsakdanja ponudba, kot že rečeno, je pomembna tudi v mestnem jedru, da ga meščani še uporabljajo. »Vsakdanje stvari so tisto, kar prebivalci iščejo v mestnem jedru. Če želimo ohraniti ravnotežje med različnimi populacijami v mestu, torej prebivalci, zaposlenimi in obiskovalci, je ključno, da ima vsaka skupina svojo ponudbo. »Medtem ko smo v devetdesetih veliko govorili o oživitvi mesta in o tem, da je obiskovalcev premalo, pa smo danes na drugi strani te enačbe, ko moramo razmišljati o tem, kako vrniti več vsakdanjosti v mestno jedro, da bo bolj po meri nekoga, ki v njem živi. Spodbujanje vsakdanje ponudbe v mestnem jedru je zelo pomembno,« poudari Aidan Cerar.